Page 206 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

9 Analiza podatkov
pomemben dejavnik uspešnosti: »Zaupanje je v globalnih timih zelo
pomembno. V kolikor si ne zaupamo, ne bomo komunicirali in reševali
problemov.« Pri tem omeni, da je vzpostavljanje zaupanja v globalnem
projektnem timu po njegovih izkušnjah precej drugačno kot v tradici-
onalnem timu.
V globalnem projektnem timu namreč ni toliko priložnosti za ne-
formalno komuniciranje, zato se zaupanje vzpostavlja drugače in
predvsem dlje. Zaupanje v globalnih projektnih timih, ki pretežno
komunicirajo virtualno, se namreč vzpostavlja preko dobrih delovnih
rezultatov. Oseb ni stik je pri vzpostavljanju zaupanja sicer pomemben,
ne pa nujen: »Osebna srečanja projektnega tima so pomembna, vendar
ne zelo potrebna, v kolikor te možnosti ni. Če se lahko srečamo in si
podamo roke, bo to izboljšalo naše medsebojne odnose.« Jasnost vlog
v projektnem timu po njegovi presoji prispeva k učinkovitosti komu-
niciranja, zato je pomembno poznati tako svojo vlogo kot vloge drugih
članov projektnega tima.
Razpoložljivost ustrezne IKT je v globalnih projektnih timih osnova
sodelovanja in je bila ob izbruhu pandemije koronavirusa eden ključ-
nih razlogov, da je izbrani globalni projektni tim lahko skoraj nemo-
teno nadaljeval z delom: »[K]oronavirus po mojem mnenju na delo
globalnih projektnih timov nima velikega vpliva. Globalno komunici-
ranje teče prek interneta, covid pa ni imel vplivov na internet.« Hkrati
ocenjuje, da bo pandemija koronavirusa pospešila razvoj IKT in s tega
stališča pozitivno vplivala na delo globalnih projektnih timov ter na
splošno digitalizacijo svetovnega poslovanja.
Vodja projektne pisarne je med intervjujem naštela številne dejav-
nike uspešnosti komuniciranja v globalnih projektnih timih, med nji-
mi doslednost komuniciranja, primernost komunikacijskega kanala
glede na vsebino, obvladovanje in vodenje komuniciranja, osebni stik,
osebnost ne lastnosti, timski duh, motiviranost, odkritost in pregle-
dnost komuniciranja, veščine komuniciranja in projektnega dela, med-
sebojno za upanje ter razpoložljivost IKT. Doslednost in preglednost
komuniciranja dojema kot osnovni pogoj za normalno delovanje pro-
jektnih timov. Pri izbiri komunikacijskega kanala daje prednost ustne-
mu komuniciranju pred pisnim.
Projektnega vodjo izpostavi kot odgovornega za učinkovito komuni-
ciranje v projektnem timu, zato mora imeti ta poleg veščin projektnega
vodenja tudi ustrezne veščine komuniciranja. Prav tako je projektni
vodja po njenem mnenju odgovoren za vzdrževanje timskega duha,

206