Page 194 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

9 Analiza podatkov
za izvedbo sestankov in virtualno klepetanje namreč po njegovem mne-
nju ne zadoščata za virtualno delo. Vendar pa je opazil, da se na tem
področju v organizaciji nekaj dogaja in da lahko pričakujemo izboljšave.
Menil je, da bi lahko pričakovali več povezav med različnimi orodji. V
času intervjuja so bili namreč preko Microsoftovih orodij povezani pro-
gram za spletne konference, klepet, elektronska pošta in koledar, ven-
dar pa je po njegovem mnenju manjkala povezava z orodji za hrambo
podatkov, organiziranjem ter upravljanjem življenjskega cikla produkta.
Tako bi po sogovornikovo predvsem zmanjšali potrebno količino
dela. V kontekstu pandemije koronavirusa je povedal, da je ta sicer ve-
liko pripomogla k izboljšanju rabe IKT, vendar na to organizacija ni
bila dobro pripravljena.

Uporabili smo, kar smo imeli pri roki, lahko pa bi se še precej iz-
boljšali. Ustvariti bi bilo mogoče timsko okolje, kjer bi bili na voljo
podatki, kjer bi potekale diskusije. Epidemija nas je potisnila v
to smer, izboljšave pa niso bile takojšnje. Vzeli smo, kar smo pač
imeli. Zaradi epidemije nismo bili priča znatnim izboljšavam ob-
stoječega stanja. Ljudje so se organizirali sami in vzpostavili delo
od doma, izboljšava orodij pa bo sledila v prihodnjih korakih.
Inženir projektne tehnologije je pri delu v izbranem globalnem pro-
jektnem timu najpogosteje komuniciral virtualno, in sicer preko ele-
ktronske pošte in virtualnih konferenc: »Najpomembnejši kanal ko-
municiranja v organizaciji je po mojem elektronska pošta.« Pri tem je
izbiro komunikacijskega kanala glede na vsebino sporočila pogojeval
sledeče: »Elektronska pošta je za sporočanje in posredovanje infor-
macij. MS Teams pa za izmenjavo mnenj.« Virtualno komuniciranje je
uporabljal zaradi hitre odzivnosti in priročnosti. Virtualno komunici-
ranje je po njegovem mnenju najboljši približek osebnemu komunici-
ranju v situacijah, ko slednje ni mogoče.
Pri tem je opozoril, da je osebno komuniciranje po njegovih izkuš-
njah kakovostnejše od virtualnega, saj omogoča boljšo osredotočenost
na obravnavano temo. Osebno komuniciranje se mu zdi posebej pri-
merno v konfliktnih situacijah ter v začetni fazi projekta, ko se pro-
jektni tim vzpostavlja in medsebojno spoznava. Vendar pa tudi pri vir-
tualnem komuniciranju prepozna določene prednosti pred osebnim,
in sicer časovni prihranek in premostitev prostorskih omejitev. Glede
rabe IKT v organizaciji je povedal, da se mu zdijo izbrana orodja pri-
merna in sledijo zadnjim trendom.

194