Page 192 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

9 Analiza podatkov
njenih izkušnjah je v globalnih projektnih timih kljub potrebnemu
usklajevanju časovnih razlik primernejše sinhrono komuniciranje. Pri
tem je Microsoft Teams ocenila kot ustrezno orodje za ta namen. Oce-
nila je, da organizacija trenutno ne izkorišča polnega potenciala orodja
Microsoft Teams, saj bi poleg sporočanja lahko preko orodja obvlado-
vali tudi deljenje in urejanje dokumentov na projektu: »Obstaja veliko
več kot trenutno uporabljamo.«
Podobno kot projektni nabavnik je bila tudi ona nezadovoljna s pro-
gramom Lotus Notes, ki ga je kasneje v organizaciji nadomestil Micro-
soft Outlook, kar je ocenila kot pozitiven premik. V organizaciji, v okvi-
ru katere deluje izbrani globalni projektni tim, je pogrešala predvsem
več uporabe videopovezave med spletnimi konferencami, posebej med
pandemijo koronavirusa, ko je bil osebni stik med sodelavci dalj časa
popolnoma onemogočen. Ob tem je opozorila, da raba videopovezave
povečuje ogljični odtis interneta: »Ljudje zmotno mislijo, da digitali-
zacija nima ogljičnega odtisa. Vendar pa ga ima gotovo manj kot npr.
vožnja z avtomobilom v službo.« Njeno stališče je, da tehnologija nikoli
ne more nadomestiti osebnih stikov.

Manjka namreč čustveni del, pa tudi drugi družbeni vidiki, zna-
čilni za osebno komuniciranje. Ljudje, ki komunicirajo osebno,
pridejo po mojih izkušnjah do boljših idej kot pri drugih oblikah
komuniciranja. Uspešna podjetja, kot Google in Apple, so od svo-
jih zaposlenih zahtevala, da vsaj nekaj dni na mesec delajo v pisar-
nah, saj so bili na tak način inovativnejši, so prišli do boljših idej.
Čustva lahko pokažeš tudi preko virtualnih orodij, npr. Teams.
Vendar pa so čustva ob osebni prisotnosti veliko močnejša.
Med slabostmi virtualnega komuniciranja je izpostavila tudi, »da
se vsi počutimo tako udobno, z izklopljenimi kamerami, med sestan-
ki pišemo virtualna sporočila. To me moti. Ljudje med sestanki delajo
druge stvari in velikokrat imaš občutek, da nimaš njihove polne pozor-
nosti. Tudi zato menim, da tehnologija ne bi smela postati pomemb-
nejša od osebnega komuniciranja. Neka hibridna rešitev je verjetno
najboljša. Je pa pomembno, da se ljudje navadijo kamere.« Med ključ-
nimi prednostmi virtualnega komuniciranja je izpostavila, da to omo-
goča prilagodlji vost delovnega časa in neodvisnost od lokacije. Hkrati
pa so dolgoročne prednosti dela od doma poleg zaposlenih po njenem
mnenju prepoznale tudi organizacije: »Delo od doma bo ostalo tudi po
epidemiji covida, zagotovo. Covid nas je naučil, da je to mogoče. To so

192