Page 184 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

9 Analiza podatkov
bilo pričakovati, da bo sporočilo posredovano kateremu od tujih so-
delavcev ali ko je bil v korespondenco vključen kdo od tujcev. Sicer je
uradni jezik organizacije angleški, vendar slovenska lokalna enota med
zaposlenimi spodbuja rabo slovenskega jezika.
Nekajkrat se je pri projektu zgodilo, da je kdo od članov projektnega
tima znotraj iste lokacije v Sloveniji ostalim članom napisal virtualno
sporočilo v angleškem jeziku, čeprav so bili vsi prejemniki Slovenci.
Običajno se je v takem primeru kdo od prejemnikov odzval in poši-
ljatelja opozoril na to. Kitajski in nemški del projektnega tima sta pri
medsebojnem komuniciranju prav tako uporabljala svoj materni jezik,
torej kitajskega ali nemškega, vendar pa v to korespondenco člani slo-
venskega dela projektnega tima niso bili neposredno vključeni. Višje
v hierarhiji organizacije je poleg angleškega pri komuniciranju precej
uporabljan nemški jezik, saj je sedež matične organizacije v Nemčiji.
Korespondenca med člani tima je običajno potekala v neformalnejšem,
sproščenej šem jeziku, medtem ko so bila virtualna sporočila, v katera
so bili med sprejemniki vključeni tudi drugi notranji ali zunanji delež-
niki pri projektu, običajno formalnejša.
Projektni vodja izbranega globalnega projektnega tima je s člani
tima komuniciral pretežno virtualno (19. 10. 2020 VK1), bodisi kot pri-
marni kanal komuniciranja ali za dokumentiranje ustnih dogovorov
(11. 11. 2020 VK1). Pogosto je uporabljal elektronsko pošto (17. 11. 2020
TK1), ostali člani izbranega globalnega projektnega tima in drugih so-
delavcev so mu občasno celo očitali prekomerno rabo elektronske po-
šte. Tudi izven delovnega časa je pogosto komuniciral preko elektron-
ske pošte. Branju in pisanju virtualnih sporočil je posvetil vsaj 5–10
ur tedensko. Veliko časa je posvetil oblikovanju in vsebini virtualnih
sporočil, včasih je posamezno virtualno sporočilo sestavljal tudi npr.
celo uro. Na dan je običajno prejel okoli 40 virtualnih sporočil. Po na-
vadi je dan začel s prebiranjem preko noči prejetih virtualnih sporočil,
ki so zaradi časovne razlike pretežno prišla s Kitajske.
Tudi Nemci so imeli navado, da so delali v poznih popoldnevih, tako
je slovenske člane izbranega globalnega projektnega tima zjutraj ob-
časno v predalu čakalo tudi kakšno njihovo sporočilo. Slovenci običaj-
no niso delali zelo zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, tako v tem času
tudi niso pošiljali virtualnih sporočil. Izjema so bili slovenski vodstve-
ni delavci v organizaciji. Včasih je projektni vodja izbranega globalnega
projektnega tima že doma, ob kavi, preletel virtualna sporočila na mo-
bilnem telefonu in odgovoril na najpomembnejša. Preko dneva je imel

184