Page 183 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

Analiza podatkov po kategorijah tematike raziskovalnih vprašanj 9.1
bila nizka. Pogosto je sporočilom dodajal priponke, kot npr. tehnično
dokumentacijo ali predstavitve. Izogibal se je komentiranja tem, ki niso
bile neposredno v njegovi domeni. Ker edini v projektnem timu ni imel
službenega prenosnega telefona, je bila njegova dosegljivost nekoliko
težja, poleg elektronske pošte je bil običajno dosegljiv preko programa
za takojšnje sporočanje ali po stacionarnem telefonu. Inženir projekt-
ne kakovosti je bil hkrati tudi vodja oddelka projektne kakovosti, tako
je imel poleg projektnih nalog tudi številne druge delovne zadolžitve.
Poleg tega je, tako kot ostali člani projektnega tima, sodeloval na več
vzporednih projektih hkrati in je bil tako zelo delovno obremenjen.
Vseeno je bil preko elektronske pošte precej dejaven in je običajno
tudi hitro odgovarjal na sporočila. Njegova sporočila so zaznamova-
le specifična sintaksa angleškega jezika in nekatere slovnične napake,
tako da je bilo včasih nekoliko teže razbrati pomen sporočila. Slednje
je sicer veljalo predvsem v pogovoru pa tudi v virtualnih sporočilih.
Sicer pa je bil pri komuniciranju zelo uraden in dosleden. Potrebne po-
datke je običajno posredoval natančno in izčrpno. Kitajski projektni
nabavnik je dosledno uporabljal elektronsko pošto kot primaren kanal
komuniciranja s projektnim timom. Angleški jezik v virtualnih spo-
ročilih projektnega nabavnika je bil razumljiv in sintaksa enostavna.
Pri sestav ljanju sporočil si je občasno pomagal tudi s prevajalnikom.
Njegov slog komuniciranja v virtualnih sporočilih je bil zelo umirjen,
odzivnost na sporočila hitra, običajno celo v istem dnevu. Nič nena-
vadnega ni bilo, če je na elektronsko pošto odgovarjal tudi v poznem
večernem času.
Inženir tehnologije je na virtualna sporočila običajno sprotno
odgovo ril, od vseh članov projektnega tima pa je sedel najbližje pro-
jektnemu vodji, tako da sta večino stvari lahko uredila osebno. Ko se je
začela pandemija, se je to seveda spremenilo. Preko virtualnega komu-
niciranja je najpogosteje potrjeval ali dokumentiral ustne dogovore,
drugače pa je raje komuniciral osebno. Kot je dodatno pojasnil, mu je
namreč ustno komuniciranje bližje.
Večina virtualnih sporočil, ki so si jih izmenjali člani projektnega
tima, je bila v angleškem jeziku, ki je bil univerzalni jezik na projektu
(19. 10. 2020 VK1; 27. 10. 2020 VK1; 11. 11. 2020 VK1). Kadar so bili tako
pošiljatelj kot sprejemniki pripadniki istega naroda, so bila nekatera
sporočila poslana tudi v maternem jeziku posameznih članov projek-
tnega tima. Člani projektnega tima znotraj iste lokacije v Sloveniji so
si tako med seboj vedno dopisovali v slovenskem jeziku, razen ko je

183