Page 173 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

Analiza podatkov po kategorijah tematike raziskovalnih vprašanj 9.1
navadi, da gredo ob vzpostavitvi projektnega tima vsi člani na večerjo,
kjer se vzpostavljajo osebni odnosi in rešujejo težave. Na ta način se
je kitajski del izbranega globalnega projektnega tima dodobra spoznal
v okvirno dveh mesecih. S slovenskimi člani projektnega tima pa je
vzpostavljanje zaupanja in medsebojnih odnosov predvidoma zaradi
odsotnosti osebnega stika trajalo precej dlje ter je temeljilo na pozitiv-
nih izkušnjah skupnega reševanja manjših težav na projektu, dokonč-
no pa se je po njegovih besedah vzpostavilo ob prvem obisku sloven-
skega dela projektnega tima na Kitajskem.
Vodja indijskega tima za industrializacijo v drugem produktnem se-
gmentu znotraj organizacije podobno kot ostali sogovorniki meni, da
kulturni vidik vpliva na delo globalnih projektnih timov, saj, kot pove,
»vsak razmišlja na svoj način.« Njegova izkušnja je, da je za združe-
vanje prizadevanj različnih kultur nujen skupen cilj: »Kar lahko zdru-
ži različne kulture, je cilj na višjem nivoju. Recimo velik projekt.« Pri
združevanju tima na osnovi skupnih ciljev ima ključno vlogo projektni
vodja, ki mora biti hkrati prilagodljiv zaradi kulturnih razlik, vendar
tog glede nujnosti sledenja projektnim ciljem. Gre za nekakšno meša-
nico prilagodljivosti in rigidnosti. Sam ima izkušnje sodelovanja z Bra-
zilci, Nemci in s Kitajci, v času izvedbe intervjuja pa je precej sodeloval
tudi s Slovenci.
Pri komuniciranju z Evropejci ni zaznaval nikakršnih jezikovnih te-
žav, nekoliko težje pa se je sporazumeval z Brazilci. Angleški jezik v
Braziliji ni širše govorjen, vendar so ljudje v njem večinoma sposobni
komunicirati. Največje jezikovne prepreke je pri svojem delu zaznal pri
komuniciranju s Kitajci. Njegova izkušnja je, da si morajo ti vsebino
vedno znova prevajati, z njimi je treba govoriti počasi. Zato je elektron-
ska pošta za komuniciranje s Kitajci učinkovitejša od ustnega komu-
niciranja. Pri pisnem komuniciranju, npr. elektronski pošti, je namreč
zaradi lažjega razumevanja vsebine njihova odzivnost po njegovem
mnenju boljša kot pri ustnem komuniciranju, npr. na konferencah.
Nasprotno pa dojema konference kot učinkovitejši komunikacijski
kanal pri komuniciranju z Evropejci, saj »omogočajo dodatne razlage
povedanega«.
Na splošno ima s Kitajci zelo dobre izkušnje sodelovanja. Po tem,
ko je z njimi delal dovolj dolgo in so ga spoznali, je imel pri njih veliko
podporo. Ocenjuje, da se pri Kitajcih, Indijcih in Brazilcih profesional-
ni ter osebni odnosi prepletajo, kar pa ne velja za Evropo, kjer po nje-
govih izkušnjah osebna poznanstva ne vplivajo toliko na profesionalne

173