Page 169 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

Analiza podatkov po kategorijah tematike raziskovalnih vprašanj 9.1
ganizacija ni bila projektno naravnana. Uvajanje projektne kulture je
po njenem mnenju dolgotrajen proces. Vseeno napredek pri njenem
vzpostavljanju v organizaciji v zadnjih letih ocenjuje kot ogromen. Kot
specifično težavo v globalnih projektnih timih je omenila odsotnost
predvsem spontanih priložnosti za neformalno druženje.
Nemška prodajnica je pri delu v izbranem globalnem projektnem
timu prav tako zaznala določene kulturne in jezikovne razlike, ki so se
odražale pri komuniciranju v timu. Tako je kitajski način dela označila
kot spontanejši, medtem ko so Nemci po njenem opažanju bolj struk-
turirani in dosledno upoštevajo hierarhijo. Slovence je po njenih izkuš-
njah označila za podobnejše Nemcem. Pri Kitajcih je poudarila njihovo
hitrost dela, ki pa je po njenem mnenju posledica tega, da zadev ne
premi slijo dodobra. Razlog za njihovo hitrost vidi tudi v kitajskem trž-
išču, ki je hitrejše in agilnejše kot evropsko. Prav v hitrosti in agilnosti
kitajskega trga vidi razlog za njihovo visoko konkurenčnost. Opazila
je, da so kitajski kolegi odzivni tudi izven običajnega delovnika, celo v
poznih večernih urah. Pri svojem delu so po njenem mnenju zelo osre-
dotočeni na naloge in cilje. Radi delujejo individualno in samoiniciativ-
no, zaradi česar lahko delajo hitro.
Po drugi strani pa pri Slovencih in Nemcih opaža večjo nagnjenost
k posvetovanju in razmisleku pred samimi dejanji. Sama se kot Evro-
pejka bolj nagiba k premišljenemu načinu dela, pa čeprav na račun
nekoliko nižje hitrosti dela. Med najbolj individualistične kulture na
svetu uvršča ZDA, vendar pa pri Američanih opaža tudi, da so ti zelo
prijateljski in odprti za pogovor. Pri vrednotah evropskih držav, kot so
Francija, Španija in Italija, omeni skrb za druge in harmonijo. Na drugi
strani pa pri azijskih državah opaža, da so te bolj individualistične od
evropskih ter zelo neposredne. Glede izkušenj z veljavnostjo kulturnih
stereotipov je povedala: »Moja izkušnja o ljudeh različnih kultur je, da
večinoma ustrezajo opisu kulture, ki ji pripadajo. Recimo Nemci s svo-
jo točnostjo in brezizraznostjo. Včasih je prav smešno, nekako je to del
nas. Kulturno ozadje posameznika.«
Vodja enega od produktnih segmentov v organizaciji je pri svojem
delu in interakcijah s sodelavci iz drugih kultur prav tako opazil dolo-
čene kulturne posebnosti. Tako je Američane označil kot zelo usmerje-
ne k rešitvam. Namesto z iskanjem krivca se raje ukvarjajo z iskanjem
rešitev. Nasprotno pa je pri Slovencih opazil, da se ti precej ukvarjajo
z iskanjem krivca, kar ga je pri delu motilo: »Ni važno čigava krivda je,
problem je treba rešiti!« Pri Kitajcih v zadnjih letih opaža precejšnje

169