Page 167 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

Analiza podatkov po kategorijah tematike raziskovalnih vprašanj 9.1
go internega komuniciranja pri delu izbranega globalnega projektne-
ga tima. Komuniciranje je bila hrbtenica projekta oz. lepilo, ki je tim
držalo skupaj. Komuniciranje je zajemalo večino delovnega časa članov
tima, vsi procesi v timu so namreč potekali na temelju komuniciranja.
V primeru izbranega globalnega projektnega tima je vlogo komuni-
ciranja posebej izpostavil izbruh pandemije, ki je onemogočil osebne
stike med člani in tako otežil komuniciranje med njimi. Ugotovili smo,
da udeleženci v raziskavi različno interpretirajo, kaj pojem komunici-
ranje zajema. Nekateri ga pri tem dojemajo zgolj kot prenos informa-
cije med posamezniki. Izbrana organizacija internemu komuniciranju
posveča veliko pozornosti in s svojimi zaposlenimi komunicira na šte-
vilne načine. Kljub temu v procesu projektnega vodenja v izbrani orga-
nizaciji priprava načrta komuniciranja ni posebej opredeljena.

Vloga kulturnih in jezikovnih razlik pri internem komuniciranju
v izbranem globalnem projektnem timu
Tema analize kategorije »Vloga kulturnih in jezikovnih razlik pri inter-
nem komuniciranju v izbranem globalnem projektnem timu« je izpe-
ljana iz RV2.

Analiza intervjujev
Kulturne in jezikovne razlike so se v internem komuniciranju izbra-
nega globalnega projektnega tima odražale na različne načine. Inženir
tehnologije je razlike zaznal že pri primernosti izbire komunikacijskih
kanalov za komuniciranje s pripadniki posamezne kulture. Tako je s
kitajskim delom projektnega tima in nemško prodajnico komuniciral
pretežno po elektronski pošti in Microsoft Teamsu, medtem ko je z
lokalnim delom projektnega tima poleg elektronske pošte komuniciral
pretežno ustno. Preko pisnega komuniciranja je po njegovem opaža-
nju lažje premoščal jezikovne prepreke s kitajskim delom projektnega
tima, poleg tega je bilo na ta način komuniciranje preglednejše in sle-
dljivejše. Povedal je, da vsebine virtualnih sporočil kitajskih kolegov
velikokrat ni razumel, zato je pravilnost interpretacije preverjal preko
povratnih virtualnih sporočil ali Microsoft Teamsa, kar pa je bilo ča-
sovno zamudno.
Pri kulturnih razlikah med Slovenijo in Kitajsko je izpostavil kitaj-
sko »domoljubje« oz. težnjo po favoriziranju lastnega trga. Meni, da je
med zaposlenimi v Sloveniji izrazitejša pripadnost organizaciji, med-
tem ko so kitajski zaposleni pripadnejši lastnemu narodu. Kot primer

167