Page 139 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

Projektni vodja 6.13
Kljub temu da Justyna Zajac (2012) projektnega vodjo prepozna kot
nadrejenega projektnemu timu, saj je odgovoren za projekt, pa ta v
npr. matrični organizaciji običajno nima formalne avtoritete nad člani
projektnega tima (Kloppenborg 2015; Wang in Liu 2007; Henderson
2004; Oertig in Buergi 2006; Dietrichson, Gudmundsson in Jochem
2022) in si mora vpliv izboriti drugače. Usklajevati mora prizadevanja
članov tima, ne da bi pri tem imel neposredna pooblastila. Obstaja
široko soglasje glede dejstva, da avtoriteta projektnih vodij pogosto
ni sorazmerna z njihovo odgovornostjo za projekt. Brez zadostnih po-
oblastil je pogosto edini način vodenje preko vpliva. Stare (2011) ugota-
vlja, da višja avtoriteta projektnega vodje pozitivno prispeva k uspeš-
nosti projekta, vendar pa centraliziran projektni management obenem
povzroči ozko grlo v komuniciranju (Sarhadi, Yousefi in Zamani 2018).

Znanja in veščine projektnega vodje
Management globalnih projektov zahteva projektnega vodjo, čigar spo-
sobnosti segajo preko tistih, ki zadoščajo pri managementu tradicional-
nih projektov; obvladati mora nekatera dodatna znanja in imeti številne
dodatne sposobnosti (Kalyvas 2009). Med dejavniki, ki povečujejo po-
membnost znanj projektnega vodje, Mainga (2017) omeni naraščajočo
zapletenost sodobnih projektov, ki je povezana z novimi tehnologijami,
večjo raznolikostjo projektov, geografsko razpršenostjo projektnih ti-
mov, večjim številom deležnikov ter potreb organizacij, da naredijo več
z manj sredstvi. Nasploh se seznam potrebnih znanj projektnega vodje
širi, kar otežuje presojo o tem, katere izmed teh so ključne. Alvarenga
idr. (2020) ter Skulmoski in Hartman (2010) opozarjajo na pomemben
preskok od statičnega obravnavanja znanj projektnega vodje k dinamič-
nemu, kar je pomembno tako za raziskovalce kot za stroko.
Pri svojem delu projektni vodja opravlja številne vloge, ki med dru-
gimi zahtevajo medosebne veščine, veščine komuniciranja, obvladova-
nja stresa, razreševanja težav, managementa, predstavitev in vodenja,
sposobnosti navdihovanja ali motiviranja projektnega tima ter razvi-
janja ljudi z namenom doseganja ciljev projekta (Zulch 2014b; Panteli,
Yalabik in Rapti 2018; Govindaras idr. 2023). Pripravljen mora biti na
specifične izzive, kot so medkulturno komuniciranje, delo z različnimi
organizacijami, zamaknjeni časovni pasovi, večjezičnost in razprše-
nost lokacij (Binder 2009).
Med potrebnimi lastnostmi projektnega vodje Lima in Patah (2016)
tako omenita še prilagodljivost, zmožnost razumevanja in globalno

139