Page 138 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu
P. 138

6  Dejavniki uspešnosti internega komuniciranja

                6.13  Projektni vodja 6.13
                                                  9
                Pri obravnavi vloge projektnega vodje  je treba zavzeti celovitejši pog-
                led na projektni management, ki presega okvire železnega trikotnika
                (Gray in Ulbrich 2017; Marković, Krumov in Nikitović 2014; Radujko-
                vić in Sjekavica 2017). Projektni vodja je stičišče projekta in ima osred-
                njo vlogo pri komuniciranju projektnega tima, saj je obveščen o vsem,
                kar se dogaja na projektu, in tako predstavlja vez v komunikacijskem
                procesu (Frank Cervone 2014). Tako ima projektni vodja ključno vlo-
                go pri uspešnosti projekta (Gray in Ulbrich 2017; Binder 2009; Huang
                2016; Zulch 2014a; 2014b; Radujković in Sjekavica 2017).
                  Vloga projektnega vodje je bila v zadnjih dveh desetletjih vezana na
                opravljanje nalog iniciacije, načrtovanja, izvajanja in nadziranja; osre-
                dotočala se je predvsem na zaključevanje nalog in odzivanje na teko-
                če dogodke (Ekechukwu in Lammers 2020; Thamhain 2012). Vezana
                je bila na tradicionalen življenjski cikel projekta, torej od njegovega
                začetka do dokončanja zahtevanega izdelka ali storitve. Danes odgo-
                vornosti projekt  nega vodje lahko segajo že v zgodnjo fazo vizij in na-
                črtovanja, usklajevanja projektov z uresničevanjem vizije organizacije,
                izbire projektov iz širšega portfelja, sodelovanja z deležniki za identi-
                ficiranje težav, izzivov ali priložnosti in številne druge dejavnosti. Tudi
                na drugem koncu življenjskega cikla so projektni vodje danes vključeni
                v podporo poslovnim partnerjem za uresničevanje koristi projektov in
                zagotavljanje ustvarjanja vrednosti za organizacijo (McKay, Marshall
                in Grainger 2014).
                  Vse več organizacij se v 21. stoletju prestrukturira z namenom pri-
                lagajanja procesov  in struktur  projektnemu  načinu dela, pri  čemer
                projektni vodje postajajo »kvazi izvršni direktorji« z visoko odgovor-
                nostjo, vendar hkrati z minimalnimi pooblastili (Henderson 2004;
                Marković, Krumov in Nikitović 2014). Liz Lee-Kelley in Tim Sankey
                (2008) menita, da globalni projekti potrebujejo projektnega vodjo s
                formalno avtoriteto, vendar razen v primeru izrazito projektno narav-
                nanih organizacij običajno ni tako.
                 9
                  Vlogo projektnega vodje podrobneje obravnavamo v poglavju »Dejavniki uspešnosti
                  internega komuniciranja v globalnih projektnih timih«, čeprav vsebinsko deloma sodi tudi
                  v poglavje »Projektni management«. Odločitev o umestitvi argumentiramo z ugotovitvijo
                  Chiocchia (2007) ter Cristine B. Gibson in Susan G. Cohen (2003), da nekateri projektni timi
                  delujejo tudi brez projektnega vodje, torej decentralizirano. Iz tega sledi, da slednji ni nepo-
                  grešljiv element projektnega managementa.


                            138
   133   134   135   136   137   138   139   140   141   142   143