Page 135 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

Znanja in veščine 6.12
se je usposabljati na področju medkulturnega in jezikovnega komuni-
ciranja (Oertig in Buergi 2006; Lippert in Dulewicz 2018), saj gre za
veščino, ki se je morajo člani globalnih projektnih timov za uspešno
delo naučiti in jo razumeti.
Linda S. Henderson, Richard W. Stackman in Rikke Lindekilde (2018)
ugotavljajo, da motiviranost kot komponenta kulturne inteligence –
posameznikova pozornost in energija, usmerjeni v medkulturna sre-
čanja – bistveno oblikuje usklajenost komunikacijskih norm in jasnost
vlog članov globalnega projektnega tima, kar posredno vpliva na nji-
hovo zadovoljstvo in uspešnost pri projektu. Razvoj motiviranosti za
kulturno inteligenco lahko pomembno prispeva k iterativnemu proce-
su oblikovanja in organiziranja globalnih projektnih timov. V procesu
usklajevanja norm in razjasnitve vlog članov globalnega projektnega
tima ne zadoščajo le sposobnosti učinkovitega ter uspešnega komuni-
ciranja, temveč morajo biti ti motivirani, da to opravijo z raznolikimi
člani projektnega tima.

Usposabljanje in prenos znanj
Izbira in usposabljanje članov globalnega projektnega tima sta v
nekaterih primerih izvedena na stopnji projekta, po presoji vodje
projekta. Vendar pa dodeljevanje ljudi k projektom pogosteje izvajajo
ključni deležniki v organizacijah glede na njihovo razpoložljivost. Ta
dejavnost je močno povezana s stroškovno in časovno učinkovitostjo
(Fossum idr. 2019). Pri razvoju potrebnih veščin imajo pomembno
vlogo usposabljanja, izkušnje ter mentorstvo (Kloppenborg 2015).
Praksa, torej sodelovanje članov v virtualnem projektnem timu, prav
tako pripomore k razvoju potrebnih znanj in spretnosti (Crawford idr.
2019). Zagotavljanje veščin medkulturnega komuniciranja in razvi-
janje medsebojnega zaupanja je mogoče bodisi preko izbire članov
projektnega tima z ustreznimi izkušnjami, ki lahko pomagajo manj
izkušenim članom tima, ali prilagojenega osebnega programa razvoja
veščin in dejavnosti teambuildinga (Lee-Kelley in Sankey 2008; Bin-
der 2009).
Najboljši način za pridobivanje potrebnih znanj in veščin za delo v
globalnih virtualnih timih je preko osebnih izkušenj. Preko pozitivnih
delovnih izkušenj se ljudje namreč usposobijo za učinkovito sodelo-
vanje v globalnih virtualnih timih, vendar je ta proces mogoče znatno
pospešiti z ustreznimi izobraževanji, usposabljanji in managementom
(Tavčar idr. 2005). Tako Čuhlová in Yar (2018) priporočata, da se v

135