Page 141 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

Projektni vodja 6.13
Kilduff in Kathryn Cormican (2022) med mehke veščine uvrstita em-
patijo, čustveno in kulturno inteligenco. Li (2009) poudari, da mora
biti projektni vodja vešč medkulturnega managementa. Ključ do uspe-
šnega premoščanja kulturnih razlik se nahaja v kulturni pismenosti in
kompetentnosti, zato si morajo projektni vodje vzeti čas za izobraže-
vanje o drugih kulturah (Obikunle 2002).
Pomembna sta sposobnost intuitivnega dojemanja kulturnih razlik
in temu primerno prilagajanje vedenja v medkulturni interakciji (Tho-
mas 2013; Lima in Patah 2016; Binder 2009; Browne idr. 2016; Huang
2016; Čuhlová 2018; Büll, Palkovits-Rauter in Szabo 2019), npr. glede
na vedenje ostalih članov tima v odnosu do hierarhije, kolektivizma
in negotovosti (Lima in Patah 2016). Za uspešno delovanje mora to-
rej imeti visoko čustveno inteligenco (Creasy in Anantatmula 2013).
Poleg tega mora biti sposoben prilagajati svojo pozornost in jo po pot-
rebi razširiti z namenom alternativnega ter kreativnega razmišljanja,
ali zožiti z namenom razreševanja specifičnih težav (Gray in Ulbrich
2017). Projektni vodja mora biti sposoben hkrati upravljati tri vplivna
področja – delo, ljudi in kulturo (Huang 2016). Dragocene so tudi pred-
hodne izkušnje na teh področjih, posebej v državi, kjer organizacija de-
luje (Li 2009; Rodrigues in Sbragia 2013).

Naloge projektnega vodje
Med številnimi nalogami projektnega vodje Benite Zulch (2014b) ome-
ni načrtovanje dejavnosti, časovnic in stroškov, organiziranje, izbiro
in delegiranje projektnega tima, vodenje projektnega tima, dejavno-
sti nadzora, motiviranje projektnega tima, komuniciranje z vsemi de-
ležniki projekta, reševanje težav, odločanje in pridobivanje potrebne
podpore dejavnostim, pogajanje, prepričevanje ter razumevanje oko-
lja. Xiaojin Wang in Lanfeng Liu (2007) menita, da je najpomembnejša
funkcija projektnega vodenja združevanje (integriranje). Osebne vred-
note in odnos projektnega vodje predstavljajo jedro vrednot in osebne-
ga odnosa celotnega projektnega tima (Chiocchio idr. 2012). Projektni
vodja mora v projektnem timu ustvariti pozitivno delovno okolje, kjer
se člani dobro počutijo in lahko sodelujejo (Burrows 2020).
Med člani projektnega tima mora razviti medsebojno zaupanje in
spoštovanje, ki omogočata njihovo uspešno medsebojno sodelovanje
in izmenjavo vsega potrebnega, da dosežejo cilj (Oertig in Buergi 2006;
Aarseth, Rolstadås in Andersen 2013). Tudi Joanne Huang (2016) ter
Dietrichson, Gudmundsson in Jochem (2022) kot najpomembnejšo

141