Page 143 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu
P. 143

Projektni vodja  6.13
            vrednotah članom projektnega tima ter njihovo informiranje o statusu
            projekta. Projektni vodja ne komunicira zgolj jezikovno, temveč tudi z
            značajem, torej z odnosom, vedenjem in s svojo osebnostjo. Za uspeš-
            no komuniciranje je nujno, da uživa zaupanje tima, pozna slog drugih
            deležnikov (Kerzner 2009) ter je sposoben tim pripraviti k skupnemu
            delu (Zulch 2014b; Thamhain in Gemmill 1974).

            Slog vodenja
            Steyn (2012) zapiše, da se vodenje nanaša na funkcije, s katerimi se
            stvari opravijo preko drugih, torej preko projektnega tima. Vključuje
            delegiranje, koordiniranje in komuniciranje na vseh ravneh. Komu-
            niciranje kot del vodenja je tako ključno za izvajanje in management
            projektov (Zulch 2014b). Cristina B. Gibson in Susan G. Cohen (2003)
            med številnimi nalogami vodenja projektnega tima omenita delegira-
            nje nalog, navdihovanje, postavljanje in informiranje o jasnih ciljih,
            motiviranje, usmerjanje, posredovanje ter promoviranje sinergije in
            kohezivnosti.
              Globalni projektni timi morajo biti integrirani in poenoteni med
            različnimi lokalnimi poslovnimi procesi, slogi vodenja, sistemi opera-
            tivne podpore ter organizacijskimi kulturami. Uspešen management
            kulturno raznolikih projektnih timov tako zahteva poenoten vodstve-
            ni proces. Če se globalni projekti ne izvajajo poenoteno, se trud pro-
            jektnega tima namesto v cilje projekta preveč usmerja v samo uskla-
            jevanje (Alami 2016). Vendar pa je pri globalnem projektu v interakciji
            s procesi projektnega managementa lokalnih udeleženih organizacij
            zelo težko aplicirati tog in centraliziran slog vodenja (Thamhain 2013;
            Mayer idr. 2023). Virtualni projekti zahtevajo drugačen slog vodenja,
            ki omogoča več prilagajanja, deljenja odgovornosti ter učinkovito ko-
            municiranje (Powell, Piccoli in Ives 2004; Oertig in Buergi 2006; Mayer
            idr. 2023). Gassmann in von Zedtwitz (2003) opredeljujeta štiri glavna
            načela organiziranja virtualnih projektnih timov, in sicer:

              •  decentralizirano samokoordiniranje – ni projektnega vodje oz.
                centralizirane avtoritete, ki bi natančno časovno razporejala
                naloge;
              •  koordinator sistemske integracije – koordinator decentralizi-
                ranih dejavnosti, ki potekajo v razpršenih samokoordiniranih
                timih, deluje kot tehnični, časovni, administrativni in družbeni
                vmesnik;


                                                           143
   138   139   140   141   142   143   144   145   146   147   148