Page 137 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

Znanja in veščine 6.12
strah pred negativnimi posledicami zaradi razkritja napak v projektu.
Slednji dejavnik bi lahko bil posebej izrazit v organizacijah oz. kultu-
rah, kjer veljata stroga hierarhija in velika razdalja moči. Zinga Novais,
Jorge Gomes in Mário José Batista Romão (2022) opažajo, da prakse
prenosa znanj v metodologijah projektnega managementa večine or-
ganizacij še niso standardizirane. Mainga (2017) ugotavlja, da projekti
odražajo paradoks učenja. Po eni strani ima sestava projektnega tima
pogosto večdisciplinarno bazo znanj, kar ustvarja priložnosti za kom-
biniranje in ponastavljanje organi zacijske baze znanj ter povečuje po-
tencial ustvarjalnosti in razreševanja težav, vendar številne raziskave
zaznavajo težave pri prenosu znanj in lek cij med projekti znotraj po-
samezne organizacije. Na učinkovitost učnega procesa, ki poteka med
projekti, vpliva vsaj osem dejavnikov (Mainga 2017):
• oddajnikova zaznava vrednosti novega pridobljenega znanja,
• pripravljenost oddajnika za deljenje novega pridobljenega zna-
nja,
• narava in bogastvo obstoječih kanalov prenosa,
• pripravljenost in motiviranost sprejemnikov za sprejem novih
znanj,
• absorpcijska sposobnost sprejemnikov,
• narava novega pridobljenega znanja (tiho/eksplicitno/kompleks-
no/dvoumno),
• stopnja kolegialnosti med oddajnikom in sprejemniki,
• organizacijski kontekst, ki vključuje organizacijsko kulturo ter
vodstvene in podporne procese, postopke, pravila ter rutine.

Xu Ren, Xiaofang Deng in Lihua Liang (2018) ugotavljajo, da po-
dobnost projektov lahko promovira komuniciranje med projekti in
pozitivno vpliva na prenos znanj znotraj projektno naravnanih orga-
nizacij, medtem ko ima časovni pritisk negativen vpliv na omenjene
dejavnosti. Prenos znanj preko osebnega komuniciranja ali tehnologij,
ki nudijo približek osebnega komuniciranja, je pozitivno povezan z za-
upanjem (Hacker idr. 2019). Na komuniciranje med projekti negativno
vpliva tudi njihova začasnost. Uporaba informacijsko-komunikacijskih
tehnologij povečuje frekvenco komuniciranja in blaži negativen vpliv
geografske oddaljenosti na prenos znanj med projekti. James Snyder
in Jo Lee-Partridge (2013) ugotavljata, da se pri prenosu znanj kljub
razpoložljivi sodobni tehnologiji še vedno največ uporabljajo osebne
interakcije, telefon in elektronska pošta.

137