Page 140 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu
P. 140

6  Dejavniki uspešnosti internega komuniciranja
                miselno naravnanost ter zmožnost soočanja z različnimi kulturnimi
                vidiki, geografsko razdaljo, s konflikti in z napetostmi, s komunicira-
                njem, z jezikom, veroizpovedjo, običaji, vrednotami in medsebojnim
                zaupanjem. Komuniciranje je ključna veščina projektnega vodje, ki
                vpliva na vsa ostala področja projektnega managementa (Browne idr.
                2016; Linjuan Men in Yue 2019). Globalni projekti potrebujejo ustvar-
                jalnega vodjo, ki izvrstno komunicira in katerega slog vodenja spodbu-
                ja učinkovito sodelovanje med člani tima (Oertig in Buergi 2006; Ro-
                bert in You 2018; Powell, Piccoli in Ives 2004; Islam Shamim 2022). Ni
                treba, da je projektni vodja ekspert na vseh področjih projekta, mora
                pa imeti ustrezne sposobnosti komuniciranja in mora biti sposoben
                organizirati proces komuniciranja z ostalimi člani projektnega tima, ki
                imajo potrebna eks pertna znanja (Zajac 2012).
                  Sotiriou in Wittmer (2001) kot najpomembnejšo sposobnost komu-
                niciranja prepoznata vplivanje na sogovornike preko prepričevanja in
                pogajanja. Pomembno je, da je projektni vodja dostopen za komuni-
                ciranje in da zna spodbujati dostopnost drugih (Pinto in Pinto 1990).
                Obvladati mora tako tehnični jezik in izrazoslovje na področju projek-
                tnega managementa kot vodstveni jezik. Prvi mu pomaga pri oprede-
                litvi rezultatov, medtem ko mu drugi pomaga pri vzpostavljanju zau-
                panja, premoščanju konfliktov, vzbujanju predanosti in odgovornosti
                (Bristol in Yeatts 2010).
                  Skulmoski in Hartman (2010) med potrebnimi veščinami projek-
                tnega managementa v različnih fazah projekta prepoznata sposobnost
                tvorjenja tima, poslovna znanja, veščine projektnega managementa,
                sposobnosti usklajevanja ciljev projekta s cilji organizacije, obvladova-
                nja pričakovanj deležnikov, delegiranja, obvladovanja ljudi in razreše-
                vanja težav. Poleg tehničnih znanj so za uspešno delo še pomembnejše
                mehke veščine (Gray in Ulbrich 2017; Mikhieieva in Waidmann 2017;
                FitzPatrick 1997; Kilduff in Cormican 2022). Te so ključnega pomena,
                da lahko projektni vodje uspešno vodijo projekt in obvladujejo med-
                kulturne težave (Mikhieieva in Waidmann 2017; Rodrigues in Sbragia
                2013; Kloppenborg 2015; Kilduff in Cormican 2022). Jennifer M. Brill,
                M. J. Bishop in Andrew E. Walker (2006) med mehke veščine med dru-
                gimi uvrščajo obvladovanje težav, vodenje, komuniciranje in obvlado-
                vanje ljudi. FitzPatrick (1997) dodaja razumevanje potreb deležnikov,
                njihove motivacije in interesov.
                  Mikhieieva in Waidmann (2017) kot najpomembnejši mehki vešči-
                ni omenita kulturno občutljivost in medkulturno odpornost. Emma


                            140
   135   136   137   138   139   140   141   142   143   144   145