Page 140 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

6 Dejavniki uspešnosti internega komuniciranja
miselno naravnanost ter zmožnost soočanja z različnimi kulturnimi
vidiki, geografsko razdaljo, s konflikti in z napetostmi, s komunicira-
njem, z jezikom, veroizpovedjo, običaji, vrednotami in medsebojnim
zaupanjem. Komuniciranje je ključna veščina projektnega vodje, ki
vpliva na vsa ostala področja projektnega managementa (Browne idr.
2016; Linjuan Men in Yue 2019). Globalni projekti potrebujejo ustvar-
jalnega vodjo, ki izvrstno komunicira in katerega slog vodenja spodbu-
ja učinkovito sodelovanje med člani tima (Oertig in Buergi 2006; Ro-
bert in You 2018; Powell, Piccoli in Ives 2004; Islam Shamim 2022). Ni
treba, da je projektni vodja ekspert na vseh področjih projekta, mora
pa imeti ustrezne sposobnosti komuniciranja in mora biti sposoben
organizirati proces komuniciranja z ostalimi člani projektnega tima, ki
imajo potrebna eks pertna znanja (Zajac 2012).
Sotiriou in Wittmer (2001) kot najpomembnejšo sposobnost komu-
niciranja prepoznata vplivanje na sogovornike preko prepričevanja in
pogajanja. Pomembno je, da je projektni vodja dostopen za komuni-
ciranje in da zna spodbujati dostopnost drugih (Pinto in Pinto 1990).
Obvladati mora tako tehnični jezik in izrazoslovje na področju projek-
tnega managementa kot vodstveni jezik. Prvi mu pomaga pri oprede-
litvi rezultatov, medtem ko mu drugi pomaga pri vzpostavljanju zau-
panja, premoščanju konfliktov, vzbujanju predanosti in odgovornosti
(Bristol in Yeatts 2010).
Skulmoski in Hartman (2010) med potrebnimi veščinami projek-
tnega managementa v različnih fazah projekta prepoznata sposobnost
tvorjenja tima, poslovna znanja, veščine projektnega managementa,
sposobnosti usklajevanja ciljev projekta s cilji organizacije, obvladova-
nja pričakovanj deležnikov, delegiranja, obvladovanja ljudi in razreše-
vanja težav. Poleg tehničnih znanj so za uspešno delo še pomembnejše
mehke veščine (Gray in Ulbrich 2017; Mikhieieva in Waidmann 2017;
FitzPatrick 1997; Kilduff in Cormican 2022). Te so ključnega pomena,
da lahko projektni vodje uspešno vodijo projekt in obvladujejo med-
kulturne težave (Mikhieieva in Waidmann 2017; Rodrigues in Sbragia
2013; Kloppenborg 2015; Kilduff in Cormican 2022). Jennifer M. Brill,
M. J. Bishop in Andrew E. Walker (2006) med mehke veščine med dru-
gimi uvrščajo obvladovanje težav, vodenje, komuniciranje in obvlado-
vanje ljudi. FitzPatrick (1997) dodaja razumevanje potreb deležnikov,
njihove motivacije in interesov.
Mikhieieva in Waidmann (2017) kot najpomembnejši mehki vešči-
ni omenita kulturno občutljivost in medkulturno odpornost. Emma

140