Page 142 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

6 Dejavniki uspešnosti internega komuniciranja
nalogo projektnega vodje prepoznajo usklajevanje deležnikov projek-
ta z namenom doseganja projektnih ciljev. Odgovornost projektnega
vodje je, da izvaja načrt projekta in odstranjuje ovire, ki se pri tem po-
javljajo (Huang 2016). Projektni vodja običajno povezuje in usklajuje
procese managementa, funkcijskih disciplin, organizacijskih enot in
celo različnih organizacij (Tavčar idr. 2005; Zulch 2014a). Pri tem mora
prilagajati svoje človeške in vodstvene veščine številnim politikam,
postopkom ter organizacijskim kulturam (Binder 2009; Rodrigues in
Sbragia 2013), zato vloga zahteva dobrega oblikovalca tima, ki zna pre-
poznati močne točke svoje ekipe in dobro razume raznolikost ljudi ter
jo tudi dobro sprejema (Kalyvas 2009; Mohd Yusuf 2012).
Najpomembnejša naloga projektnega vodje je komuniciranje
(Ammeter in Dukerich 2002; Caniëls, Chiocchio in van Loon 2019;
Chiocchio 2007; Thamhain in Gemmill 1974; Ziek in Anderson 2015;
Henderson 2004; 2008; Pinto in Pinto 1991; Knutson 2001, 309; Kliem
2008; Zulch 2014a; 2014b; Powell, Piccoli in Ives 2004; Tavčar idr. 2005;
Zajac 2012). Komuniciranje je naloga managementa; tako je projektni
vodja odgovoren za obvladovanje komuniciranja s kupci, z naročniki,
s člani projektnega tima, sodelavci, strokovnjaki, svetovalci in z vsemi
drugimi deležniki projekta (Oertig in Buergi 2006; Noe 2009).
Projektni vodje tako največ časa porabijo za komuniciranje s projek-
tnim timom in z drugimi deležniki (Binder 2009; Zajac 2012; Snyder
Stackpole 2013; Butt, Naaranoja in Savolainen 2016; Büll, Palkovits-
-Rauter in Szabo 2019). Zagotavljati morajo ustrezno mrežo komuni-
ciranja in vse potrebne podatke vsem ključnim akterjem za izvedbo
projekta (Slevin in Pinto 1987, 34; Tavčar idr. 2005) ter so odgovorni za
zbiranje in prenos informacij (Ziek in Anderson 2015). Projektni vodje
globalnih projektnih timov se morajo osredotočati na izboljševanje ka-
kovosti izmenjave informacij v virtualnem okolju ter člane takšnih ti-
mov spodbujati, da pogosto medsebojno komunicirajo preko številnih
komunikacij skih medijev (Batarseh, Daspit in Usher 2017).
Pomembno je, da projektni vodje že zgodaj vzpostavijo strategijo
komuniciranja (Binder 2009; Bär, Fiege in Weiß 2017; Zulch 2014a),
katere namen je zagotavljanje visoke stopnje učinkovitosti komuni-
ciranja (Binder 2007, 2). Slednje je posebej pomembno pri virtualnih
projektih (Lee-Kelley in Sankey 2008; Lippert in Dulewicz 2018). Pri
tem Anthony P. Ammeter in Janet M. Dukerich (2002) ter Marjolein
C. J. Caniëls, François Chiocchio in Neeltje van Loon (2019) izposta-
vijo predvsem potrebo po posredovanju informacij o želenih ciljih in

142