Page 133 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu
P. 133

Znanja in veščine  6.12
            nost. Dvoumnost ima različen pomen glede na perspektivo posame-
            znika, organizacije ali države.
              V organizacijskem kontekstu jo Gray in Ulbrich (2017) interpretirata
            kot tista področja, ki jih posamezniki vidijo kot negotova, zapletena in
            zmedena, kar jih sili v soočanje z realnostjo, v kateri delujejo. V kon-
            tekstu organizacijske kulture dvoumnost predstavlja več perspektiv,
            mešane vrednote in pomene ter različne izkušnje znotraj posamezne
            organizacij ske kulture (Hagen in Park 2013). Veščina prevajanja ne po-
            meni zgolj pretvorbe sporočila iz enega jezika v drugega, temveč gre
            tudi za spo sobnost razumevanja potreb deležnikov in njihov prenos v
            specifikacijo zahtev oz. definicijo ciljev projekta v pisni obliki, ki jo ra-
            zumejo vsi, ki sodelujejo pri njihovem uresničevanju (Creasy in Anan-
            tatmula 2013).

            Mehke veščine
            Ira Pant in Bassam Baroudi (2008) navajata, da se prispevki v literaturi
            v večini osredotočajo na vlogo trdih veščin pri projektnem manage-
            mentu in zanemarjajo mehke veščine. Alvarenga idr. (2020) pri pro-
            jektnem managementu dajejo prednost mehkim, človeškim veščinam
            pred trdimi, tehničnimi. Mehke veščine Skulmoski in Hartman (2010)
            poimenujeta tudi medosebne veščine, medtem ko trde veščine inter-
            pretirata kot tehnične veščine, specifične za posamezno disciplino.
            Mehke veščine vključujejo dejavnosti komuniciranja in vodenja, med-
            tem ko trde veščine lahko vključujejo analizo tveganj, nadzor kakovo-
            sti, časovno razporejanje idr. Posebej za projektne vodje je pomembno,
            da znajo kombinirati trde veščine in vodenje z mehkimi veščinami ter
            managementom in lahko tako hkrati obvladujejo ljudi ter so učinkoviti
            v smislu nalog, procesov in ciljev (Alam idr. 2010; Skulmoski in Hart-
            man 2010).
              Quisenberry (2018) ter Mahboobeh Davaei idr. (2022) v kontekstu
            potrebnih znanj in veščin za uspešno komuniciranje v globalnih pro-
            jektnih timih opozarjajo na vlogo čustvene inteligence (angl. emotional
            intelligence – EQ). Čustvena inteligenca pomaga zmanjšati količino po-
            tencialnih napak (Gray in Ulbrich 2017). Vključuje učinkovito komuni-
            ciranje z drugimi, poleg tega pa sposobnost vodenja in članstva v timu
            (Henderson 2008). Čustvene inteligence se je mogoče naučiti in jo raz-
            vijati (Dulewicz in Higgs 2000). Mayer in Salovey (1995, 197) jo opre-
            deljujeta kot sposobnost natančne in učinkovite obravnave čustvenih
            informacij, vključno s tistimi, ki so pomembne za prepoznavanje, kon-


                                                           133
   128   129   130   131   132   133   134   135   136   137   138