Page 132 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

6 Dejavniki uspešnosti internega komuniciranja
bljanj za razvoj tehnoloških, osebnih in medosebnih spretnosti virtu-
alnega komuniciranja je pri tem bistvenega pomena (Bergiel, Bergiel
in Balsmeier 2008; Dumitraşcu-Băldău in Dumitraşcu 2019; El Khatib
idr. 2022).
V začetni fazi projekta so za uspešno komuniciranje pomembne ve-
ščine poslušanja, učinkovitega spraševanja in generiranja povratnih
informacij. Med potrebnimi družbenimi znanji v tej fazi izstopata
spo sobnost medsebojnega razumevanja in skupinskega dela. Od čla-
nov tima so pričakovane spoštljivost, točnost, vljudnost, zaupanje,
poštenje in karizmatičnost. Slednja je posebej pomembna, ko podpora
projektu ni univerzalna ali kadar projektni vodja nima formalne avto-
ritete, kot je to v navadi v primeru projektno naravnanih organizacij.
V fazi načrtovanja projekta je pomembna občutljivost na kulturne in
organizacijske razlike v organizaciji. Veščine sodelovanja so zelo po-
membne v fazi izvedbe projekta. V zaključni fazi so najpomembnejše
pisne veščine, pomembne pa ostajajo tudi veščine poslušanja in učin-
kovitega spraševanja (Skulmoski in Hartman 2010).
Lovlyn Ekeowa Kelvin-Iloafu (2016) pri komuniciranju poudari dve
potrebni veščini, sposobnost oblikovanja ustreznih sporočil in spo-
sobnost razumevanja sporočil drugih, torej kodiranja in dekodiranja.
Veščine kodiranja in dekodiranja sporočil imajo pomembno vlogo pri
komuniciranju v kontekstu projektnega managementa (Henderson
2004). Komunikacijskih procesov kodiranja in dekodiranja se je mogo-
če naučiti in jih razvijati (Dulewicz in Higgs 2000). Dobre sposobnosti
kodiranja in dekodiranja so povezane z zadovoljstvom tima, sposob-
nosti dekodiranja pa so znatno povezane s storilnostjo (Henderson
2008).
Pri komuniciranju sta zelo pomembni tudi veščini prevajanja in
sprejemanja dvoumnosti (Gray in Ulbrich 2017; Skulmoski in Hartman
2010; Gibson in Cohen 2003; Hagen in Park 2013). Sprejemanje dvoum-
nosti in pripravljenost za odprto komuniciranje pozitivno prispevata
k uspešnosti projektnega managementa (Hagen in Park 2013). Spreje-
manje dvoumnosti Marcia Hagen in Sunyoung Park (2013) povzemata
kot odprtost k novim idejam, rešitvam ter raznolikim perspektivam
pri odločanju in sodelovanju, kar je povezano s kognitivno prilagodlji-
vostjo. Uspešen projektni management potrebuje nadzor nad vsemi
dvoumnimi projektnimi zadevami, kot so viri, časovnice, vloge, odgo-
vornosti, cilji, prednostne izbire, razmerja s ključnimi deležniki, ljudje,
komuniciranje in drugi pogoji interakcij, ki lahko povzročajo dvoum-

132