Page 131 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu
P. 131

Znanja in veščine  6.12
            nimi veščinami izpostavita visoko stopnjo tehnoloških in medkultur-
            nih znanj. Člani virtualnih projektnih timov morajo imeti specifična
            znanja in veščine uporabe IKT (Tavčar idr. 2005; Lee-Kelley in Sankey
            2008; Mohd Yusuf 2012). Cynthia Snyder Stackpole (2013), Cristina B.
            Gibson in Susan G. Cohen (2003), Thamhain (2012) ter Skulmoski in
            Hartman (2010) veščinam za učinkovito komuniciranje na projektih
            dodajo dejavno poslušanje, zastavljanje vprašanj, iskanje dejstev ali
            potrjevanje informacij, prepričljivost, sposobnost pogajanj, obvlado-
            vanje konfliktov, kombiniranje dejstev in prepoznavanje naslednjih
            korakov.
              Tudi Kliem (2008) ter Linda S. Henderson (2008) izpostavita poslu-
            šanje kot najtežjo, a hkrati eno najpomembnejših veščin komunicira-
            nja. Hkrati ugotavljata, da to le malo ljudi, vključno s projektnimi vod-
            ji, dejansko izvaja. Poslušanje je tako fiziološki kot psihološki proces.
            Pomen poslušanja oriše s prispodobo: »Bog je dal poslušanju veliko
            večji pomen kot govoru, zato je dal ljudem dve ušesi in le ena usta.«
            Pri globalnih projektih so posebej pomembne veščine medkulturnega
            komuniciranja (Huang in Chung 2014; Rodrigues in Sbragia 2013; Con-
            gden, Matveev in Desplaces 2009; Luck in Swartz 2018), ki temeljijo na
            poznavanju kulture in jezika (Congden, Matveev in Desplaces 2009).
            Matveev in Nelson (2004) sta razvila model medkulturnih veščin ko-
            municiranja, ki ga sestavljajo štiri dimenzije. Te so:

              •  medosebne veščine – odprtost in prilagodljivost članov projekt-
                nega tima pri komuniciranju s tujci in različnih slogih interakci-
                je;
              •  učinkovitost tima – veščine razreševanja težav in konfliktov, kjer
                so pomembni timski duh, sodelovanje in sposobnost dajanja
                konstruktivnih povratnih informacij;
              •  kulturna negotovost – soočanje s kulturno negotovostjo, nepotr-
                pežljivostjo, z dvoumnostjo, s tveganji in z neprilagodljivostjo;
              •  kulturna empatija – sposobnosti razumevanja perspektiv, vred-
                not, prepričanj in delovnih navad drugih, odsotnost predsodkov
                do drugačnosti.
              Komuniciranje kot splošno veščino projektnega tima je treba razvi-
            jati tako preko izobraževanj kot preko prakse (Ziek in Anderson 2015;
            Gray in Ulbrich 2017; Skulmoski in Hartman 2010; Gibson in Cohen
            2003), saj to pozitivno vpliva na produktivnost in zadovoljstvo članov
            projekt nega tima (Henderson 2008). Zagotavljanje potrebnih usposa-


                                                           131
   126   127   128   129   130   131   132   133   134   135   136