Page 130 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu
P. 130

6  Dejavniki uspešnosti internega komuniciranja
                Cohen 2003; Thamhain 2012; Rodrigues in Sbragia 2013; Binder 2009)
                in osebnostne lastnosti. Binder (2009) ter Ivete Rodrigues in Rober-
                to Sbragia (2013) med potrebnimi osebnostnimi lastnostmi izposta-
                vijo globalno miselno naravnanost, kulturno ozaveščenost, osebno
                motiviranost, odprtost in nizek etnocentrizem. Za virtualno timsko
                delo je pogosto značilno distribuirano sodelovanje, ki vodi v bolj izo-
                lirana delovna okolja in manjši vpliv družbenih norm. Te razmere od
                članov virtualnih projektnih timov zahtevajo ustvarjalno, kreativno
                razmišljanje, avtonomnejše odločanje, dejavno iskanje informacij in
                samoiniciativnost (Krumm idr. 2016; Quisenberry 2018), predvsem v
                projektnih timih, ki nimajo projektnega vodje (Chiocchio 2007; Gibson
                in Cohen 2003). Lippert in Dulewicz (2018), Liz Lee-Kelley (2006), Liz
                Lee-Kelley in Tim Sankey (2008) in Hosseini idr. (2013) se strinjajo, da
                je izbira pravih članov tima s potrebnimi znanji ključna za uspešnost
                projekta.
                  Tako se raziskovalci (Kalyvas 2009; Orr idr. 2011; Ferrell in Kline
                2018) sprašujejo, katere so potrebne sestavine uspešnih globalnih pro-
                jektnih timov. Zahteva se znanje tujih jezikov (Binder 2009; Čuhlová in
                Yar 2018; Debray in Spencer-Oatey 2019), čemur Nadia Lima in Lean-
                dro Alves (2016) ter Susan L. Luck in Stephanie Swartz (2018) dodajo
                prilagodljivost, razumevanje, globalno naravnanost, zmožnost (so)de-
                lovanja ob upoštevanju različnih kulturnih stališč, geografske razdalje,
                konfliktov in napetosti, komuniciranja, jezika, vere, običajev, vrednot
                ter medsebojnega zaupanja. Burrows (2020) dodaja sposobnost kritič-
                nega razmišljanja, učinkovitega reševanja težav ter delovanja v tim-
                skem okolju, Norhayati Zakaria in Shafiz Affendi Mohd Yusof (2020)
                pa visoko stopnjo medkulturnih veščin in tehnološke pismenosti. Ear-
                ley in Ang (2003, 59), Henderson, Stackman in Lindekilde (2018), Pres-
                bitero (2021) ter Emma Kilduff in Kathryn Cormican (2022) omenjajo
                kulturno inteligenco (angl. cultural intelligence – CQ) kot sposobnost
                prilagajanja na nove kulturne kontekste.

                Veščine komuniciranja
                Veščine komuniciranja članov projektnega tima so nujne za uspešnost
                projekta (Lippert in Dulewicz 2018). Za učinkovito komuniciranje so
                potrebne veščine pisnega komuniciranja, verbalnega in neverbalnega
                komuniciranja, kodiranja in dekodiranja ter poslušanja (Gray in Ulbri-
                ch 2017; Quisenberrry 2018; Mohd Yusuf 2012; Henderson 2004; 2008;
                Kliem 2008; Zulch 2014b). Zakaria in Mohd Yusof (2020) med potreb-


                            130
   125   126   127   128   129   130   131   132   133   134   135