Page 128 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

6 Dejavniki uspešnosti internega komuniciranja
torej vsaj delno lahko tudi v manj privilegiranem položaju moči, ne
zgolj v tesnobi. Težave s sodelovanjem so torej vsaj toliko relacijske kot
jezikovne (Debray in Spencer-Oatey 2019). Dogovor o standardizaciji
jezika je tako pomemben element načrta komuniciranja pri globalnih
projektih (Mooz, Forsberg in Cotterman 2004; Caldas in Gupta 2017).
V nekaterih primerih stan dardizacija jezika sicer povzroči težave, saj
lahko zmanjša pripravljenost udeležencev za deljenje informacij, ker
zanemarja človeški odziv na vsiljeno standardizacijo jezika in pri tem
sprožena čustva. (Wang idr. 2018).
Tudi ob uporabi univerzalnega jezika, npr. angleškega, se v projek-
tnih timih pojavljajo komunikacijski šumi zaradi različnega naglasa,
hitrosti govora, slenga ali besednega zaklada (Oertig in Buergi 2006).
Včasih je ena sama beseda ali fraza dovolj, da spremeni vzdušje in do-
jemanje celotnega pogovora obrne v drugačno, največkrat negativno
smer. Poznavanje uporabe posameznih fraz in izrazov v različnih kul-
turah je zato pomembno za učinkovito komuniciranje (Luck in Swartz
2018). Treba se je izogibati rabi dvoumnih izrazov in komunicirati čim
jasneje ter pregledneje (Chan 2017; Lee-Kelly, Crossman in Cannings
2004; Gomes, Santos in Martins 2023). Isti izrazi imajo lahko v raz-
ličnih okoljih različen pomen (Quisenberry 2018). Nenazadnje Ofer
Zwikael, Michelle Salmona idr. (2022) opozorijo, da neučinkovito ko-
municiranje pri projektih lahko izvira tudi iz posameznikovega nepo-
znavanja terminologije projektnega vodenja.
Pri opredeljevanju strukture globalnega projektnega tima je treba
upoštevati, da člani tima, ki izhajajo iz iste discipline, pogosto delijo
skupen okvir načel, orodij in žargona, kar pogosto velja tudi preko dr-
žavnih meja. Ta homogenost lahko pomaga zmanjšati ali kompenzirati
druge izzive, ki jih prinašajo globalni projektni timi (Fossum idr. 2019).
Znotraj globalnih projektnih timov se pojavlja tudi »timski jezik«, ka-
kor označimo pojav, ko člani projektnega tima med seboj komunicira-
jo na način, ki ga lahko razumejo zgolj ostali člani istega projektnega
tima. Timski jezik je razvit z namenom uporabe med izvedbo projek-
ta, terminologijo in vzorce komuniciranja pa ljudje izven projektnega
tima težko razumejo. Timski jezik temelji na splošnem znanju univer-
zalnega jezika projektnega tima, ki pa je osnovano na posamezniko-
vem etničnem jeziku. Tako timski jezik temelji na fonemiki, grafemiki,
morfemiki, slovnici in osnovni leksiki univerzalnega jezika, etničnih
jezikov ter specialističnih etičnih jezikov posameznikov. Vseeno pa je
timski jezik popolnoma samostojen, saj ga ne moremo natančno pre-
vesti v nobenega od osnovnih jezikov (Zajac 2012).

128