Page 127 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

Jezik 6.10
jezik, težijo k interpretaciji (konotacije, evfemizmi), se zanašajo na do-
jemanje resničnosti (abstrakcije, sklepanja, vrednotenja) ali odražajo
stališča, mnenja, čustva in izkušnje. Nadalje lahko komunikacijski šum
predstavljajo osebne značilnosti, kot so npr. družbeni slog, tip oseb-
nosti, zunanji izgled, slog oblačenja, spol ali kulturna dediščina. Tudi
psihološke motnje, kot npr. nervoza ali napetost, čustvene motnje, kot
npr. pretirana sreča ali žalost, ter fiziološke motnje, kot npr. utruje-
nost ali bolezen, lahko predstavljajo komunikacijski šum (Johansen in
Gillard 2005). Lovlyn Ekeowa Kelvin-Iloafu (2016) omenja naslednje
komunikacijske šume:
• hrup – bodisi iz delovnega okolja ali od drugod;
• zaznavanje – sprejemnik podatke interpretira na način, ki je
zanj smiseln; to včasih vodi v nesporazum, ki vpliva na dejanski
pomen sporočila in posledično na njegovo interpretacijo;
• čustva – pretirana čustvenost pri komuniciranju onemogoča
objektivno razumevanje informacij;
• zanesljivost vira – stopnja zaupanja do vira vpliva na sprejemni-
kovo zaznavo sporočila;
• preobremenjenost s podatki – ob prevelikem obsegu podatkov
sta interpretacija in razumevanje sporočila onemogočena.
Največ težav pri medkulturnem komuniciranju izvira iz jezikovnih
razlik (Rothlauf 2015; Project Management Institute 2013). Za premo-
stitev komunikacijskih težav pri globalnih projektih številni avtorji
predlagajo vzpostavitev univerzalnega jezika komuniciranja pri pro-
jektu in izbiro članov projektnega tima, ki izbrani jezik dobro obvlada-
jo (Kayworth in Leidner 2000; Powell, Piccoli in Ives 2004; Binder 2007,
2; Wang idr. 2018; Dumitraşcu-Băldău in Dumitraşcu 2019). Najpogo-
steje izbran jezik pri mednarodnem sodelovanju je angleški, sledi pa
mu kitajski (Luck in Swartz 2018; Dumitraşcu-Băldău in Dumitraşcu
2019). Člani timov s sorazmerno nižjim jezikovnim znanjem so neod-
visno od svojega strokovnega znanja manj sposobni enakovredno pri-
spevati k timskemu delu. V številnih raziskavah je bilo ugotovljeno, da
se takšni člani manj dejavno vključujejo v debato na sestankih (Debray
in Spencer-Oatey 2019).
Ostali člani tima jih zato zaznajo kot manj kompetentne (Tenzer,
Pudelko in Harzing 2014), kar vpliva na zaupanje vanje (Kassis-Hen-
derson in Louhiala-Salminen 2011; Tenzer, Pudelko in Harzing 2014).
Vzrok za pasivno udeležbo tovrstnih posameznikov na sestankih je

127