Page 125 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu
P. 125

Podpora organizacije  6.9
            Sommer in Phung Anh Nguyen (2017) tako ugotavljajo, da je ob pot-
            rebi po skrajšanju časovnice projekta v načrtu komuniciranja najučin-
            koviteje vzpostaviti posredno komuniciranje, ki mu sledita neposred-
            no asinhrono ter sinhrono komuniciranje. Tako člani tima ostanejo
            osredotočeni na naloge in se jim ni treba ukvarjati z medsebojnim
            usklajevanjem. V tovrstnih primerih so najprimernejši asinhroni
            komunikacij ski kanali. Če se cilji projekta spremenijo, je treba uvesti
            neposredno komuniciranje.
              Ob zmanjševanju stroškov je najučinkoviteje vzpostaviti neposredno
            sinhrono komuniciranje, ki mu sledita neposredno sinhrono in posre-
            dno komuniciranje. Za doseganje kakovostnih ciljev projekta, posebej
            ob spremembah ciljev ali dvigu kompleksnosti, je ključno neposred-
            no sinhrono komuniciranje. Pomanjkanje medsebojnega zaupanja in
            kredi bilnosti je moč premostiti z izbiro osebnejšega komunikacijskega
            kanala. Običajno je pri uporabi osebnejših komunikacijskih kanalov
            učinek sporočila večji (Kliem 2008). Jurack (2020) tako npr. ugotavlja,
            da neformalno, spontano komuniciranje preko družbenih medijev lah-
            ko pripomore k zmanjšanju delovnih in medosebnih konfliktov v vir-
            tualnih timih, nasproten učinek pa povzroči uporaba videoklicev.

            6.9  Podpora organizacije  6.9
            Ana Azevedo, Kam Jugdev in Gita Mathur (2022) podporo organizacij
            projektu prepoznajo kot bistven element njegove uspešnosti. Med or-
            ganizacijskimi dejavniki, kot ugotavljajo dos Santos idr. (2019), Shopee
            Dubé in Jacqueline Katane (2017) ter Stare (2011), na uspešnost pro-
            jekta najbolj vpliva organizacijska kultura, čeprav Stare (2011) v svoji
            raziskavi izbranih kulturnih dimenzij v slovenskih podjetjih kljub vi-
            soki stopnji organizacijske kulture ugotavlja nizko stopnjo uspešnosti
            projektov po merilih železnega trikotnika. Prilagodljiva organizacijska
            kultura, ki spodbuja inovativnost, tako pozitivno vpliva na uspešnost
            izvedbe projektov v organizaciji. Hkrati mora organizacijska kultura
            spodbujati medsebojno zaupanje, vključenost in opolnomočenje zapo-
            slenih (Tran, Carden in Zhang 2022). Organizacijski kulturi sledita ob-
            vladovanje sprememb in podpora vršnega managementa (dos Santos
            2019).
              Pomemben dejavnik uspešnosti projektov je tudi zrelost projek-
            tnega managementa (Henrie in Sousa-Poza 2005; Yazici 2009; Dubé
            in Katane 2017). Organizacije, ki delujejo skladno s standardi projek-
            tnega managementa ter učinkovito uporabljajo metodologijo in pro-


                                                           125
   120   121   122   123   124   125   126   127   128   129   130