Page 122 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu
P. 122

6  Dejavniki uspešnosti internega komuniciranja
                  Obvladovanje odnosov z deležniki ni naloga posameznika, temveč
                dejavnost in odgovornost, ki vključuje celoten projektni tim (Büll, Pal-
                kovits-Rauter in Szabo 2019) in je širše ena izmed nalog managementa
                organizacije (Oertig in Buergi 2006). Uspešen projektni management
                temelji na ustvarjanju in vzdrževanju odnosov tako med člani projek-
                tnega tima kot z drugimi deležniki (Delerue-Vidot in Sicotte 2017), pri
                čemer ima učinkovito komuniciranje pomembno vlogo (Hagen in Park
                2013).
                  Bär, Fiege in Weiß (2017), Kloppenborg (2015) ter Ivete Rodrigues in
                Roberto Sbragia (2013) menijo, da mora biti načrt komuniciranja prip-
                ravljen že v fazi načrtovanja projekta. Projektni vodje morajo v sode-
                lovanju z ostalimi člani projektnega tima vzpostaviti jasne smernice o
                čem, kdaj in kako komunicirati (Ojala 2004; Parker, Kunde in Zeppe-
                tella 2017). Opredeliti je treba vloge posameznikov pri komuniciranju,
                njihove odgovornosti in dolžnosti, avtoriteto ter komunikacijske kana-
                le in protokole (Rodrigues in Sbragia 2013). Načrt komuniciranja je živ
                dokument, ki se mora prilagajati spreminjajočim se okoliščinam in po-
                trebam projekta (Kloppenborg 2015; Parker, Kunde in Zeppetella 2017).
                  Project Management Institute (2017) obvladovanje komuniciranja
                opredeljuje kot del načrta projektnega managementa. Sestavljajo ga
                številni elementi, ki standardizirajo komunikacijski tok, kot razlogi za
                deljenje informacij, odgovorne osebe, sprejemniki informacij, časovni
                okvir in frekvenca distribucije ter predvidene metode in tehnologije
                prenosa informacije. Poleg tega med vsebine komunikacijskega načrta
                uvrsti še posebne zahteve komuniciranja z deležniki, pravila komuni-
                ciranja, kot npr. jezik, obliko in stopnjo podrobnosti, časovne in stro-
                škovne vire za dejavnosti komuniciranja, proces vključevanja vodstva
                organizacije v reševanje težav na projektu, slovar, diagram poteka,
                omejitve komuniciranja ter smernice ali osnutke. Olga Mikhieieva in
                Matthias Waidmann (2017) ob tem ugotavljata, da obvladovanje ko-
                municiranja po PMBOK ne posveča dovolj pozornosti kulturnim de-
                javnikom komuniciranja. Kot ključne elemente načrta komuniciranja
                prepoznata:
                  •  tip komuniciranja,
                  •  vsebino in cilje komuniciranja,
                  •  deležnike,
                  •  časovnico,
                  •  lokacijo.


                            122
   117   118   119   120   121   122   123   124   125   126   127