Page 121 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu
P. 121

Načrt komuniciranja  6.8
            2001). Večina komunikacijskih procesov pri projektih običajno poteka
            nenačrtovano; pri tem jih vodijo trenutne odločitve posameznikov, ne
            pa dejanske potrebe, protokoli ali postopki (Muszyńska 2017). Frank
            Cervone (2014) navaja naslednje pogoste napake v komuniciranju pri
            projektnem managementu:

              •  nezadostno razlikovanje potreb deležnikov,
              •  nerealna pričakovanja do deležnikov,
              •  zanemarjanje kulturnih razlik,
              •  neprepoznavanje spreminjanja komunikacijskih potreb s časom.

              Vzpostavitev projektnega managementa zahteva odprt tok infor-
            macij med člani projektnega tima (Ahuja, Yang in Shankar 2010) ter
            hkrati narekuje potrebo po jasni opredelitvi nalog posameznega de-
            ležnika pri projektu (FitzPatrick 1997). Pomembno je zagotoviti ustre-
            zno dostopnost informacij in distribucijo komuniciranja (Tavčar idr.
            2005; Oertig in Buergi 2006; Lee-Kelley in Sankey 2008). Načrtovanje
            komuniciranja je v globalnih projektnih timih vse pomembnejše (Pro-
            ject Management Institute 2017, 333; Muszyńska 2022), saj je za učin-
            kovito komuniciranje pomembna predhodna priprava (Kliem 2008).
            Učinkovito obvladovanje komuniciranja pri projektu vključuje pravo-
            časno in primerno gene riranje, zbiranje, distribucijo, hranjenje, prido-
            bivanje in razpolaganje s projektnimi informacijami (Snyder Stackpo-
            le 2013). Vzpostavitev načrta komuniciranja tako pomaga premostiti
            težave s komuniciranjem pri projektih (Kennedy, Sommer in Nguyen
            2017; Burrows 2020) in pozitivno vpliva na uspešnost komuniciranja v
            globalnih projektnih timih (Kelvin-Iloafu 2016; Powell, Piccoli in Ives
            2004; Fitzpatrick 1997).
              V globalnih projektnih timih, kjer komuniciranje pretežno ali v celo-
            ti poteka virtualno, so namreč vzpostavitev jasno opredeljenih komu-
            nikacijskih procesov in norm ter njihovo prilagajanje in vzdrževanje
            v času življenjske dobe projekta nujni za učinkovito delovanje tima
            (Henderson, Stackman in Lindekilde 2016; Ochieng 2008; Frank Cer-
            vone 2014; Caldas in Gupta 2017; Gibson in Cohen 2003). Pri globalnih
            projektih je treba tudi vzpostaviti strategijo obvladovanja odnosov z
            deležniki, saj slednji pomembno vplivajo na potek globalnega projekta
            (Aarseth, Rolstadås in Andersen 2013; Huang 2016; Delerue-Vidot in
            Sicotte 2017; Kumar Arora 2023). Razumevanje potreb deležnikov je
            ključnega pomena za vzpostavitev strategije komuniciranja (Parker,
            Kunde in Zeppetella 2017; Binder 2007).


                                                           121
   116   117   118   119   120   121   122   123   124   125   126