Page 120 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

6 Dejavniki uspešnosti internega komuniciranja

6.7 Medsebojno poznavanje 6.7
Anthony P. Ammeter in Janet M. Dukerich (2002) ugotavljata, da ima-
jo uspešni projektni timi od začetka do zaključka projekta stabilno
sestavo. Dodajanje ljudi k projektu naj bi povečalo njegovo uspešnost,
kar pa velikokrat ne drži. Eden od vzrokov za to je krivulja učenja, dru-
gi vzrok pa so drugačni načini razmišljanja, ki jih novi ljudje prinašajo
in lahko privedejo do konfliktov, ki upočasnijo napredek (Kliem 2008).
Medsebojno poznavanje članov projektnega tima pozitivno vpliva na
komuniciranje (Maynard idr. 2018; Tavčar idr. 2005). Ko se člani virtu-
alnih projektnih timov medsebojno bolje spoznajo, se laže razumejo in
predvidijo pomen vsebine povedanega. Tako lahko premostijo komu-
nikacijske konflikte kljub uporabi manj sinhronih tehnologij (Hacker
idr. 2019).
Pri tem Maynard idr. (2018) razlikujejo med osebnim in profesio-
nalnim poznavanjem, saj sta kakovostno različna. Maynard idr. (2018)
tako ugotavljajo, da osebno poznavanje nima zaznanega vpliva na de-
ljenje informacij, medtem ko ima profesionalno poznavanje pri tem
pomembno vlogo. Zdi se tudi, da se z naraščanjem stopnje virtualnosti
zmanjšuje pozitivno razmerje med profesionalnim poznavanjem in de-
ljenjem informacij. V relativno nizko virtualnih okoljih Maynard idr.
(2018) tako ugotavljajo negativno povezavo med osebnim poznava-
njem in deljenjem informacij, vendar pa to razmerje postane nekoliko
pozitivno v visoko virtualnih okoljih. Svoje ugotovitve povezujejo z
dejstvom, da se ob večjem deležu interakcije v živo ali preko bogatejših
komunikacijskih kanalov – torej ob nizki virtualnosti – osebno pozna-
vanje odraža v visoki stopnji socializacije, ki na drugi strani poslabša
deljenje informacij. Nasprotno pa se ob pretežno virtualni interakciji
osebno poznavanje izkaže kot koristno za deljenje informacij.

6.8 Načrt komuniciranja 6.8
Po podatkih Project Management Institute (2013) je v letu 2013 zgolj
vsaka četrta organizacija komunicirala učinkovito. Hkrati približno
dve petini projektov nista dosegala svojih ciljev in poslovnega namena,
pri čemer je bilo pri polovici kot vzrok opredeljeno neučinkovito komu-
niciranje. Marly Monteiro de Carvalho (2013) in Karolina Muszyńska
(2017) težavo vidita v nespoštovanju formaliziranih procesov komuni-
ciranja, kjer so ti seveda opredeljeni in formalizirani. Ljudje se nam-
reč pogosto upirajo sledenju standardiziranim procesom (Tinnirello

120