Page 117 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

Obvladovanje konfliktov 6.5
• jezikovne, med katerimi razlikujeta leksikalne (več pomenov
iste besede), skladenjske (stavki, ki jih je moč razčleniti na več
načinov), pomenske (besede povzročajo različna kognitivna ali
čustvena stanja) in fonološke (različne interpretacije slišane
besede);
• predstavitvene, kot npr. postavitev, barva, način pisanja besedi-
la;
• konceptualne, ki temeljijo na kulturnih razlikah.
Sposobnost obvladovanja konfliktov se odraža v uspešnosti projek-
tnega tima (Tabassi, Abdullah in Bryde 2018). Eriksson idr. (2002) opo-
zarjajo, da lahko lokalni konflikti pri globalnih projektih hitro prevla-
dajo in prerastejo v velike težave. Aparna Joshi, Giuseppe Labianca in
Paula M. Caligiuri (2002) konflikte opredelijo celo kot največjo grož njo
uspešni izvedbi projekta. Čustveni konflikti se npr. lahko odražajo v
slabem komuniciranju in koordiniranju, večji fluktuaciji in zmanjšani
povezanosti med člani projektnega tima. Tovrstne situacije lahko nega-
tivno vplivajo na uspešnost projekta (Wu idr. 2017; Hartono, Dzulfikar
in Damayanti 2020). Wu idr. (2017) ugotavljajo, da delovni konflikti po-
zitivno vplivajo na uspešnost projekta, k čemur pripomore okrepljeno
komuniciranje. Medosebni konflikti nasprotno izkazujejo negativen
vpliv na uspešnost projekta, saj vodijo k slabemu komuniciranju v timu.
V zvezi z obvladovanjem konfliktov pri globalnih projektih je tre-
ba omeniti vlogo projektnega vodje. Projektni vodje morajo v primeru
konfliktov včasih delovati kot mediatorji ter pri tem zavzeti diplomat-
ski pristop. Če posamezen konflikt vpliva na potek projekta, je čim
prej šnja intervencija projektnega vodje nujna, da se konflikt ne bi na-
daljeval v času celotne življenjske dobe projekta (Binder 2009; Burrows
2020). Če projektni vodje niso pravočasno informirani o pomembnih
zadevah, dogodkih ali zamudah na projektu, je to opozorilni znak po-
java konflikta (Huang 2016) in so potrebne intervencije (Zulch 2014a;
Huang 2016). Uspešno reševanje konfliktov v večkulturnih projektnih
timih od projektnega vodje zahteva strokovnost, empatijo in kulturno
kompetentnost (Huang 2016). Težava virtualnih projektnih timov je,
da se konflikti med drugimi člani tima velikokrat zgodijo virtualno,
tako da projektni vodja z njimi ni nujno pravočasno seznanjen (Zaka-
ria, Amelinckx in Wilemon 2004).
Komuniciranje ima ključno vlogo pri zaznavanju in obvladovanju
konfliktov (Gibson in Cohen 2003). Ena ključnih težav virtualnih pro-

117