Page 118 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

6 Dejavniki uspešnosti internega komuniciranja
jektnih timov je, da nimajo možnosti rabe tradicionalnih oblik sinhro-
nega komuniciranja, ki predstavljajo učinkovit način za razreševanje
konfliktov (Anantatmula in Thomas 2010). Pri reševanju konfliktov je
treba upoštevati tako osebne kot kulturne dejavnike (Bergiel, Bergiel
in Balsmeier 2008; Huang 2016). Posebej v situacijah, ko vpleteni ka-
žejo veliko mero negativnih čustev, je izogibanje konfliktom najboljša
kratkoročna rešitev za projekt (Tabassi, Abdullah in Bryde 2018). Ven-
dar pa zanikanje ali malomarna obravnava konfliktov teh ne bo raz-
rešila. Nerazrešeni konflikti predstavljajo osnovo za kasnejše – večje
– težave (Huang 2016). Ne glede na to, kdo je kriv za komunikacij ske
težave, bo breme zagotavljanja učinkovitega komuniciranja vedno na
projektnem timu (Frank Cervone 2014).

6.6 Primernost rabe IKT 6.6
Izbira IKT močno vpliva na učinkovitost tima pri kompleksnih nalo-
gah, medtem ko pri enostavnih nalogah učinek ni tako izrazit (Tavčar
idr. 2005). Projekti z visoko stopnjo negotovosti se opirajo na nove teh-
nologije in hitro odločanje, zato so potrebni bogatejši in manj formalni
komunikacijski kanali ter prilagodljive prakse managementa (Chio-
cchio 2007). Cristina B. Gibson in Susan G. Cohen (2003) omen jata šest
načinov, kako kontekst vpliva na rabo tehnologije – fizično infrastruk-
turo, kulturo in jezik, dostopnost informacij, prečenje časovnih pasov,
velikost tima in zrelost tehnologije.
Sodobna IKT nudi bolj prefinjene možnosti povezav med funkcija-
mi, mobilnosti kadrov, učinkovitosti in odzivnosti, vendar hkrati zah-
teva kompleksna tehnična in družbena – mehka – znanja ter veščine
(Thamhain 2012). Virtualno delovno okolje lajša komuniciranje in so-
delovanje in se premika skupaj s člani tima (Baskerville in Nandha-
kumar 2007). Zahvaljujoč sodobnim orodjem se lahko vsebino infor-
macije poljubno prilagaja posameznemu deležniku (Harley 2011). Raba
IKT se odraža tudi v zaznavanju kulturnih razlik med člani projektnega
tima.
Virtualno komuniciranje lahko deloma zabriše zaznane kulturne
razlike med člani tima. Odsotnost neverbalnih iztočnic odpravlja oči-
tne kulturne razlike, kot npr. način oblačenja ali gestikuliranje. Pisno
komuniciranje prikrije naglas, ki ga je nemogoče skriti ob osebnem
komuniciranju. Poleg tega dajo asinhroni komunikacijski kanali po-
sameznikom več časa za odziv na sporočila, zato je v njih manj jezi-
kovnih napak, predvsem pri tujih govorcih. Z zmanjšanjem opaznosti

118