Page 119 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu
P. 119

Primernost rabe IKT  6.6
            kulturnih razlik tako virtualno komuniciranje poveča zaznano medse-
            bojno podobnost med člani tima (Jarvenpaa in Leidner 1999; Powell,
            Piccoli in Ives 2004; Henttonen in Blomqvist 2005). Hofstede, Hof-
            stede in Minkov (2010) ter Audra I. Mockaitis, Elizabeth L. Rose in
            Petter Zetting (2012) sicer menijo, da IKT nima potenciala, da bi ljudi
            po svetu združila v globalno vas, kjer kulturne razlike ne bodo več po-
            membne. Menijo, da je prevlada tehnologije nad kulturo iluzija. Mož-
            no je namreč globalizirati tehnologijo, ni pa moč globalizirati umov, ki
            slednjo uporabljajo. IKT sama po sebi torej ne bo zmanjšala potrebe
            po medkulturnem razumevanju, lahko pa pripomore k medkulturnem
            učenju.
              Tehnološki napredek ne prinaša zgolj izboljšav, temveč tudi nekatera
            dodatna tveganja pri projektih (Ekechukwu in Lammers 2020). Preve-
            lika odvisnost od tehnološke infrastrukture lahko ovira delo v regijah,
            kjer potrebna infrastruktura še ne obstaja (Lee-Kelley in Sankey 2008).
            Hkrati digitalne tehnologije delujejo kot katalizator, ki moti vedenje
            projektnega tima, saj vplivajo na okolje, v katerem projektni tim deluje
            (Ekechukwu in Lammers 2020). Jurack (2020) komuniciranje preko vi-
            deoklicev povezuje s porastom konfliktov na projektu. Razlike v časov-
            nih pasovih med geografsko dislociranimi člani tima zahtevajo dobro
            usklajevanje članov tima, da se vsi lahko udeležujejo sestankov (Mohd
            Yusuf 2012). Virtualnost torej negativno vpliva na številne dimenzije
            komuniciranja in lahko vodi v nižjo uspešnost ter nezadovoljstvo čla-
            nov, torej nižjo učinkovitost tima (Hosseini idr. 2018).
              Dubravka Čečez Kecmanović idr. (1999) nenazadnje menijo, da vpliv
            virtualnega komuniciranja na kakovost sodelovanja ni v splošnem niti
            pozitiven niti negativen, temveč ga oblikuje specifičen družbeni in
            organi zacijski kontekst. Čeprav se projekti z dobrim informacijskim
            sistemom lahko hitreje odzovejo na grožnje in priložnosti iz okolja
            ter ustrezno uskladijo vire, pa učinkovita  IKT ne more nadomestiti
            učinko vitega komuniciranja niti sama po sebi ne predstavlja učinko-
            vitega obvladovanja znanj (Chiocchio 2007). Uspešnost virtualnih pro-
            jektnih timov je pogojena predvsem s procesi in z ljudmi, ne toliko s
            tehnologijo (Gibson in Cohen 2003; Ebrahim, Ahmed in Taha 2009).
            »Pozabljamo, da smo kljub vsem strojem in zgradbam še vedno le del
            narave« (Zaplotnik 1981). Tehnologijo lahko poenostavljeno opišemo
            kot orodje, ki zahteva človeški vložek. Ne glede na naprednost tehno-
            logije lahko njena uvedba propade, če človeški vidik ni upoštevan (Za-
            karia, Amelinckx in Wilemon 2004; Oertig in Buergi 2006).


                                                           119
   114   115   116   117   118   119   120   121   122   123   124