Page 119 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

Primernost rabe IKT 6.6
kulturnih razlik tako virtualno komuniciranje poveča zaznano medse-
bojno podobnost med člani tima (Jarvenpaa in Leidner 1999; Powell,
Piccoli in Ives 2004; Henttonen in Blomqvist 2005). Hofstede, Hof-
stede in Minkov (2010) ter Audra I. Mockaitis, Elizabeth L. Rose in
Petter Zetting (2012) sicer menijo, da IKT nima potenciala, da bi ljudi
po svetu združila v globalno vas, kjer kulturne razlike ne bodo več po-
membne. Menijo, da je prevlada tehnologije nad kulturo iluzija. Mož-
no je namreč globalizirati tehnologijo, ni pa moč globalizirati umov, ki
slednjo uporabljajo. IKT sama po sebi torej ne bo zmanjšala potrebe
po medkulturnem razumevanju, lahko pa pripomore k medkulturnem
učenju.
Tehnološki napredek ne prinaša zgolj izboljšav, temveč tudi nekatera
dodatna tveganja pri projektih (Ekechukwu in Lammers 2020). Preve-
lika odvisnost od tehnološke infrastrukture lahko ovira delo v regijah,
kjer potrebna infrastruktura še ne obstaja (Lee-Kelley in Sankey 2008).
Hkrati digitalne tehnologije delujejo kot katalizator, ki moti vedenje
projektnega tima, saj vplivajo na okolje, v katerem projektni tim deluje
(Ekechukwu in Lammers 2020). Jurack (2020) komuniciranje preko vi-
deoklicev povezuje s porastom konfliktov na projektu. Razlike v časov-
nih pasovih med geografsko dislociranimi člani tima zahtevajo dobro
usklajevanje članov tima, da se vsi lahko udeležujejo sestankov (Mohd
Yusuf 2012). Virtualnost torej negativno vpliva na številne dimenzije
komuniciranja in lahko vodi v nižjo uspešnost ter nezadovoljstvo čla-
nov, torej nižjo učinkovitost tima (Hosseini idr. 2018).
Dubravka Čečez Kecmanović idr. (1999) nenazadnje menijo, da vpliv
virtualnega komuniciranja na kakovost sodelovanja ni v splošnem niti
pozitiven niti negativen, temveč ga oblikuje specifičen družbeni in
organi zacijski kontekst. Čeprav se projekti z dobrim informacijskim
sistemom lahko hitreje odzovejo na grožnje in priložnosti iz okolja
ter ustrezno uskladijo vire, pa učinkovita IKT ne more nadomestiti
učinko vitega komuniciranja niti sama po sebi ne predstavlja učinko-
vitega obvladovanja znanj (Chiocchio 2007). Uspešnost virtualnih pro-
jektnih timov je pogojena predvsem s procesi in z ljudmi, ne toliko s
tehnologijo (Gibson in Cohen 2003; Ebrahim, Ahmed in Taha 2009).
»Pozabljamo, da smo kljub vsem strojem in zgradbam še vedno le del
narave« (Zaplotnik 1981). Tehnologijo lahko poenostavljeno opišemo
kot orodje, ki zahteva človeški vložek. Ne glede na naprednost tehno-
logije lahko njena uvedba propade, če človeški vidik ni upoštevan (Za-
karia, Amelinckx in Wilemon 2004; Oertig in Buergi 2006).

119