Page 114 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

6 Dejavniki uspešnosti internega komuniciranja
lične kulture za razreševanje konfliktov pri globalnem projektnem ma-
nagementu uporabljajo različne metode (Bergiel, Bergiel in Balsmeier
2008; Tabassi, Abdullah in Bryde 2018).
Nekateri raziskovalci (Magnusson, Schuster in Taras 2014; Hartono,
Dzulfikar in Damayanti 2020) ugotavljajo negativen učinek kulturne
raznolikosti na uspešnost globalnih projektnih timov, vseeno pa spod-
bujajo k uporabi mednarodno raznolikih timov in k prepoznavanju
para metrov, ki bi tovrstnim timom omogočali visoko uspešnost. Opo-
zarjajo, da je učinkovito medkulturno sodelovanje zahtevno in polno
ovir. Diana Elena Ranf (2010) predlaga ogrodje učinkovitega medkul-
turnega managementa v štirih korakih:
• Učenje o različnih tipih kultur – kultur ne razmejujejo le drža-
ve, ampak tudi starost, spol, regije, vera in drugi tipi družbenih
skupnosti. Ivete Rodrigues in Roberto Sbragia (2013) opozarjata,
da to učenje ne pomeni spreminjanja lastne kulture, temveč oza-
veščenost, da obstajajo tudi drugi, enakovredni pogledi. Hkrati
opozarjata, da je prenos kulturnih izkušenj med projekti otežen,
ker je slednje težko zabeležiti.
• Razumevanje kulturnih razlik – pričakovanje in upoštevanje
razlik med ljudmi različnih kultur.
• Spoštovanje kulturnih razlik – sprejemanje in spoštovanje raz-
ličnih stališč. Ivete Rodrigues in Roberto Sbragia (2013) kulturno
kompetentnost enačita s spoštovanjem raznolikosti. Poznavanje
in priznanje kultur drugih članov je zaveza, ki jo je v projektnem
timu treba vzpostaviti, da bi kulturna interakcija potekala v
korist projekta.
• Izkoriščanje prednosti multikulturnega tima – uporaba kultur-
nih razlik za prepoznavanje in obvladovanje tveganj, iskanje
alternativnih pristopov in načinov za doseganje ciljev projekta,
večje stopnje inovativnosti in višje kakovosti izidov projekta.

Med kulturnimi razlikami, ki jih je pri projektnem delu najtežje pre-
mostiti, velja izpostaviti lokalne delovne navade. Vsak narod ima svoje
edinstvene delovne konvencije, ki hkrati predstavljajo specifično disci-
plino in lokalno razumevanje. V delovni praksi se odražajo kot delovni
ritem, disciplina in miselnost posameznika iz neke kulture. Razume-
vanje delovnih navad članov tima pomaga projektnim vodjem pri učin-
kovitem vodenju tima. Pri tem ne izboljšajo le vodenja tima, temveč
tudi obvladovanje drugih deležnikov pri projektu (Huang 2016). Kohls

114