Page 112 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

6 Dejavniki uspešnosti internega komuniciranja
obrazna mimika in ton glasu, s čimer se izgubi pomemben del spo-
ročila (Quisenberry 2018). Ključni težavi komuniciranja v virtualnem
okolju sta časovna razlika in pomanjkanje osebnega stika (Oertig in
Buergi 2006). Zato Carla Joinson (2002) ter Lucy L. Gilson idr. (2015)
vidijo vpeljavo fizičnih srečanj projektnega tima kot najboljši korak
k izboljšanju komuniciranja in medsebojnega zaupanja v projektnem
timu, hkrati pa zmanj šanje občutka izolacije. Četudi ni mogoče, da bi
se projektni tim redno srečeval, lahko začetno srečanje vzpostavi ali
okrepi vezi med njegovimi člani in vzpostavi medsebojno razumevanje.
Brez medsebojnega razumevanja člani projektnega tima namreč težko
sodelujejo in delijo informacije (Burrows 2020; Huang 2016). Osebna
nota, ki jo prinaša zmožnost povezati obraz z imenom ali glasom posa-
meznika, namreč pomembno prispeva k uspešnosti komuniciranja, pa
čeprav gre zgolj za sliko ali video (Bergiel, Bergiel in Balsmeier 2008).
Prihodnji produkti IKT bodo pričakovano lahko posredovali za-
dostno količino informacij za ustvarjanje iluzije navidezne prisotno-
sti. Razvijata se tako haptična kot holografska tehnologija. Inter-
netna omrežja se nadgrajujejo tako po dosegu kot po pasovni širini
(Gassmann in von Zedtwitz 2003). Ena novih tehnologij, ki je deležna
velike pozornosti organizacij, so 3D-virtualna okolja. To so komuni-
kacijski sistemi, kjer si več udeležencev deli isti 3D-digitalni prostor,
kljub temu da delujejo na različnih fizičnih lokacijah. Ta tehnologija
udeležencem omogoča navigacijo, manipuliranje predmetov in medse-
bojno interakcijo preko avatarjev (Gilson idr. 2015). Prihodnost ob bli-
skovitem tehnološkem razvoju torej ostaja negotova, v sedanjem času
pa osebno komuniciranje, posebej pri specifičnih nalogah na projektih,
ostaja nenadomestljivo.

6.4 Obvladovanje kulturnih razlik 6.4
Zanemarjanje kulturnih vidikov je lahko vzrok za neuspeh projekta
(Henrie in Sousa-Poza 2005). Člani globalnih projektnih timov zaradi
medkulturnih razlik naletijo na številne izzive, ki vplivajo na njihov
odnos do komuniciranja (Mockaitis, Rose in Zettinig 2012). Kulturni
dejavniki lahko vplivajo na številna področja projektov, kot so učenje,
prenos znanj in veščine projektnega managementa, in nenazadnje na
njihovo uspešnost (Henrie in Sousa-Poza 2005; Mainga 2017). Tako je
kultura eden pomembnejših dejavnikov uspešnosti projekta, projekt-
nega managementa in komuniciranja pri globalnem projektu (Eriks-
son idr. 2002; Anantatmula in Thomas 2010; Rothlauf 2015, 2; Büll,

112