Page 107 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu
P. 107

Medsebojno zaupanje  6.2
              Pri polvirtualnih timih prihaja do posebnega položaja, v katerem se
            člani tima čutijo bolj povezane z geografsko združenimi kot z geograf-
            sko razpršenimi člani in tako lahko nastanejo posamezne skupine čla-
            nov znotraj tima (Tavčar idr. 2005; Webster in Wong 2008; Jarvenpaa
            in Keating 2012). Večje kot so razlike med člani virtualnih projektnih
            timov, verjetneje je, da bodo posamezniki pogosteje ali učinkoviteje
            komunicirali s tistimi iz podobnih kultur, kar vodi v nastanek majhnih
            skupin znotraj tima (Webster in Wong 2008; Dumitraşcu-Băldău in
            Dumitraşcu 2019). Pomanjkanje znanja skupnega jezika in skupnega
            vidika uspešnega komuniciranja lahko vpliva na zaupanje ter zaznava-
            nje članov znotraj in zunaj teh skupin (Jarvenpaa in Keating 2012). Za-
            upanje se običajno lažje razvije ob skupni pripadnosti neki kategoriji,
            npr. manj ši skupini znotraj tima. Člani neke kategorije se tako močne-
            je identificirajo z drugimi člani iste kategorije (Webster in Wong 2008).
              Organizacije naj bi se temu poskušale izogniti, saj lahko posame-
            zne skupine znotraj tima razvijejo predsodke glede ostalih članov tima
            (Tavčar idr. 2005; Webster in Wong 2008; Tavoletti idr. 2022). Zanemar-
            janje kulturnih razlik tako negativno vpliva na uspešnost projektnega
            tima (Huang 2016). Identiteta skupine predstavlja posameznikov ob-
            čutek enotnosti v skupini in je sestavljena iz kognitivne komponente
            pripadnosti, afektivne komponente čustvene privlačnosti in vedenjske
            komponente skupnih prizadevanj za dosego skupnega cilja. Po teoriji
            družbene identitete so ljudje motivirani z zmanjšanjem negotovosti.
            Ljudje iščejo gotovost in potrjujejo svoja dojemanja, stališča, občutke
            in vedenja preko identificiranja z drugimi člani skupine (Webster in
            Wong 2008). Znotraj kolociranih skupin tako pogosto vlada večje za-
            upanje kot med dislociranimi člani. Virtualno okolje s formalizacijo in
            centralizacijo komuniciranja sicer lahko pomaga premostiti ta pojav;
            možno pa je tudi vzpostaviti pristno zaupanje znotraj celotnega tima,
            pri čemer pomagajo dejavniki, kot sta humor in samorefleksija (Jar-
            venpaa in Keating 2012).
              V globalnih projektnih timih se pojavljajo različne oblike zaupanja
            (Hacker idr. 2019; Parker, Kunde in Zeppetella 2017), pri čemer je zna-
            čilna specifična oblika hitrega zaupanja, ki je običajno krhko in začasno
            (Jarvenpaa in Leidner 1999; Tavčar idr. 2005; Zakaria in Mohd Yusof
            2020; Webster in Wong 2008). Specifična oblika hitrega zaupanja v vir-
            tualnih timih omogoča, da je stopnja zaupanja tam podobna kot v ko-
            lociranih timih (Webster in Wong 2008). Vzpostavljanje medseboj nega
            zaupanja med člani projektnega tima običajno poteka v začetnih fazah


                                                           107
   102   103   104   105   106   107   108   109   110   111   112