Page 107 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

Medsebojno zaupanje 6.2
Pri polvirtualnih timih prihaja do posebnega položaja, v katerem se
člani tima čutijo bolj povezane z geografsko združenimi kot z geograf-
sko razpršenimi člani in tako lahko nastanejo posamezne skupine čla-
nov znotraj tima (Tavčar idr. 2005; Webster in Wong 2008; Jarvenpaa
in Keating 2012). Večje kot so razlike med člani virtualnih projektnih
timov, verjetneje je, da bodo posamezniki pogosteje ali učinkoviteje
komunicirali s tistimi iz podobnih kultur, kar vodi v nastanek majhnih
skupin znotraj tima (Webster in Wong 2008; Dumitraşcu-Băldău in
Dumitraşcu 2019). Pomanjkanje znanja skupnega jezika in skupnega
vidika uspešnega komuniciranja lahko vpliva na zaupanje ter zaznava-
nje članov znotraj in zunaj teh skupin (Jarvenpaa in Keating 2012). Za-
upanje se običajno lažje razvije ob skupni pripadnosti neki kategoriji,
npr. manj ši skupini znotraj tima. Člani neke kategorije se tako močne-
je identificirajo z drugimi člani iste kategorije (Webster in Wong 2008).
Organizacije naj bi se temu poskušale izogniti, saj lahko posame-
zne skupine znotraj tima razvijejo predsodke glede ostalih članov tima
(Tavčar idr. 2005; Webster in Wong 2008; Tavoletti idr. 2022). Zanemar-
janje kulturnih razlik tako negativno vpliva na uspešnost projektnega
tima (Huang 2016). Identiteta skupine predstavlja posameznikov ob-
čutek enotnosti v skupini in je sestavljena iz kognitivne komponente
pripadnosti, afektivne komponente čustvene privlačnosti in vedenjske
komponente skupnih prizadevanj za dosego skupnega cilja. Po teoriji
družbene identitete so ljudje motivirani z zmanjšanjem negotovosti.
Ljudje iščejo gotovost in potrjujejo svoja dojemanja, stališča, občutke
in vedenja preko identificiranja z drugimi člani skupine (Webster in
Wong 2008). Znotraj kolociranih skupin tako pogosto vlada večje za-
upanje kot med dislociranimi člani. Virtualno okolje s formalizacijo in
centralizacijo komuniciranja sicer lahko pomaga premostiti ta pojav;
možno pa je tudi vzpostaviti pristno zaupanje znotraj celotnega tima,
pri čemer pomagajo dejavniki, kot sta humor in samorefleksija (Jar-
venpaa in Keating 2012).
V globalnih projektnih timih se pojavljajo različne oblike zaupanja
(Hacker idr. 2019; Parker, Kunde in Zeppetella 2017), pri čemer je zna-
čilna specifična oblika hitrega zaupanja, ki je običajno krhko in začasno
(Jarvenpaa in Leidner 1999; Tavčar idr. 2005; Zakaria in Mohd Yusof
2020; Webster in Wong 2008). Specifična oblika hitrega zaupanja v vir-
tualnih timih omogoča, da je stopnja zaupanja tam podobna kot v ko-
lociranih timih (Webster in Wong 2008). Vzpostavljanje medseboj nega
zaupanja med člani projektnega tima običajno poteka v začetnih fazah

107