Page 105 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

Medsebojno zaupanje 6.2
Odprto in odkrito komuniciranje je ključni dejavnik ustvarjanja ob-
čutka pripadnosti, medsebojnega razumevanja med člani projektnega
tima, pridobivanja njihove zavezanosti in podpore (Jetu, Riedl in Ro-
ithmayr 2011).

6.2 Medsebojno zaupanje 6.2
Številni avtorji (Gibson in Cohen 2003; Tavčar idr. 2005; Anantatmula
in Thomas 2008; Bergiel, Bergiel in Balsmeier 2008; Anantatmula in
Thomas 2010; Thamhain 2013; Crisp in Jarvenpaa 2013; Aritz, Walker
in Cardon 2017; Parker, Kunde in Zeppetella 2017; Dubé in Katane 2017;
Caldas in Gupta 2017; Lukić in Vračar 2018; Choi in Cho 2018; Breuer
idr. 2019; Hacker idr. 2019) kot ključen dejavnik uspešnosti globalnih
projektnih timov izpostavijo medsebojno zaupanje. V osnovi je vsem
projektnim timom, tudi virtualnim, skupno to, da je njihova uspešnost
zasnovana na soodvisnosti, zato je razvoj medsebojnega zaupanja pri
tem zelo pomemben (Zuofa in Ochieng 2017). C. Brad Crisp in Sirkka
Jarvenpaa (2013) zaupanje opišeta kot lepilo, ki združuje virtualni pro-
jektni tim. Ob odsotnosti medsebojnega zaupanja so člani projektnega
tima manj pripravljeni prispevati in sodelovati v timu (Henttonen in
Blomqvist 2005).
Medsebojno zaupanje pozitivno vpliva tudi na deljenje znanj (Sny-
der in Lee-Partridge 2013). Zaupanje je opredeljeno kot zavestna ran-
ljivost v zvezi z dejanji drugih članov tima na osnovi skupnega pri-
čakovanja, da bodo ti ne glede na zmožnost svojega nadzora izvedli
določena dejanja, ki so za tim pomembna (Breuer, Hüffmeier in Hertel
2016, 1152). Psihosocialni dejavniki, kot npr. zaupanje, predanost in
komuniciranje, imajo pomembno vlogo pri delovanju globalnih pro-
jektnih timov in predstavljajo potrebno osnovo za dobro sodelovanje
članov tima (Henttonen in Blomqvist 2005; Kalyvas 2009; Bond-Bar-
nard, Fletcher in Steyn 2018; Choi in Cho 2018), hkrati pa pomembno
prispevajo tudi k zadovoljstvu zaposlenih (Oertig in Buergi 2006).
Virtualni projektni timi so pogosto sestavljeni iz članov, ki so si
med seboj tuji in morajo premostiti ranljivost ter tveganje, ki iz tega
izhajata (Henttonen in Blomqvist 2005; Tavčar idr. 2005). Ključni gra-
dniki za upanja v virtualnih timih so dejanja članov tima, jasnost vlog
ter skupni cilji (Henttonen in Blomqvist 2005). Razvoj medsebojnega
zaupanja je učinkovitejši ob pogostem sodelovanju (Kanagarajoo, Ful-
ford in Standing 2020) in komuniciranju (Powell, Piccoli in Ives 2004).
Čeprav se zdi, da je tehnologija osnova razvoja virtualnega zaupanja,

105