Page 103 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

Motiviranost 6.1
projekta (Wu idr. 2017). Preko komuniciranja lahko posamezniki zmanj-
šajo družbeno razliko, ocenijo pripravljenost drugih za sodelovanje ter
na osnovi tega pogojujejo svoje lastno udejstvovanje. Hkrati se preko
komuniciranja tudi zavežejo k izpolnitvi neke obljube, ki kasneje vodi v
določena dejanja. Samo komuniciranje tako znatno pove ča sodelovanje
med posamezniki (He, Offerman in van de Ven 2016).
Isti avtorji v raziskavi ugotavljajo, da je zavezanost obljubi pomem-
ben dejavnik sodelovanja, vendar največji delež povečane priprav-
ljenosti za sodelovanja zaradi komuniciranja pripišejo pozitivni oceni
pripravljenosti drugih za sodelovanje. Hkrati ugotavljajo, da družbena
razlika nima vloge pri sodelovanju. Komuniciranje daje ljudem prilož-
nost, da izrazijo svoje lastne namene in spoznajo namene drugih. Med
vsemi vrstami izjav, ki izražajo namene, so še posebej močne obljube.
Poseb nost obljub je, da namere neposredno povezujejo z dejanji. Za
razliko od drugih izjav lahko obljube ustvarijo vrednoto zaveze za od-
dajnika obljub, sprejemnik pa lahko razume vrednoto zaveze in zaradi
tega postane zaupljivejši. Obljube tako izstopajo kot močan napoved-
nik tako sodelovanja drugih kot odločanja za lastno sodelovanje, saj
poleg ustvarjanja vrednot zaveze tudi olajšajo prepoznavanje stopnje
priprav ljenosti sodelovanja drugih.
Zadovoljstvo članov virtualnega projektnega tima je pozitivno pove-
zano z njihovo uspešnostjo pri delu na projektih (Robert in You 2018).
Jane Webster in William K. P. Wong (2008) ugotavljata, da so člani vir-
tualnih projektnih timov v primerjavi s kolociranimi timi zadovoljnejši
z delom na projektih zaradi boljšega dostopa do razpršenih ekspertnih
znanj, svobode obvladovanja delovnih nalog in boljšega uravnoteženja
delovnih ter družinskih dolžnosti. Občutek ponosa in pripadnosti timu
prav tako pozitivno prispeva k uspešnosti komuniciranja (Ammeter in
Dukerich 2002). Pomembnost nematerialnih motivacijskih dejavnikov
je Zaplotnik (1981) orisal z naslednjimi besedami: »Obupno mora biti
življenje, če je plača edini rezultat, ki ti ga da delo.«
Psihosocialni izidi uspešno zaključenega projekta lahko močno vpli-
vajo na pristop in dejavnosti članov projektnega tima pri prihod njih
projektih. Če je bila izkušnja pozitivna, obstaja velika verjetnost, da
bodo posamezniki k prihodnjim projektom pristopili pozitivneje (Pin-
to in Pinto 1990). Zadovoljstvo deležnikov globalnega projekta je moč
doseči preko medkulturnega razumevanja, doseganja medsebojnega
zaupanja in uporabe hitrih ter zanesljivih informacijsko-komunikacij-
skih tehnologij (Kloppenborg 2015; El Khatib 2022).

103