Page 104 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

6 Dejavniki uspešnosti internega komuniciranja
Globalne organizacije, zveze in partnerstva morajo svoje procese
in politike prilagoditi za podporo globalnim projektnim timom. Višji
management in kadrovski oddelki morajo imeti vpogled preko organi-
zacijskih in državnih meja, da bi lahko razumeli, kateri elementi moti-
virajo mednarodno delovno silo. Čustvena inteligenca, ravnotežje med
življenjem in delom ter mednarodni sistemi nagrajevanj so primeri mo-
tivacijskih dejavnikov, ki jih je treba preučiti (Binder 2009; Yazici 2009).
Uspešen globalni projektni management ne pomeni zgolj izdaja-
nja delovnih navodil, načrtov ali smernic. Poudarek mora biti na sku-
pnih vrednotah in ciljih z namenom združevanja in poenotenja tima
(Thamhain 2013). Naloga managementa in vodij tima je, da prepoz-
najo in nagradijo prispevke posameznikov. Pri tem ni nujno, da gre
za materialno nagrado (Bergiel, Bergiel in Balsmeier 2008; Burrows
2020). Uspešnost globalnih projektov je pozitivno povezana z družbe-
no-čustvenim procesom, vendar se pri tem virtualni projekti soočajo
z edinstvenimi težavami pri izpolnjevanju družbeno-čustvenih potreb
članov virtualnih projektnih timov (Powell, Piccoli in Ives 2004, 9–10).
Odzivno vodstveno komuniciranje je lahko učinkovit pristop pri spod-
bujanju pozitivne čustvene kulture (Linjuan Men in Yue 2019).
Pri motiviranju projektnega tima za doseganje ciljev projekta ima
ključno vlogo projektni vodja. Ta naj bi kulturno raznolike člane pro-
jektnega tima motiviral za medsebojno sodelovanje (Henderson, Stac-
kman in Lindekilde 2018; Binder 2009). Za učinkovito motiviranje
mora vedeti, kaj člane tima motivira k interakciji in dosežkom, poznati
mora njihove čustvene odnose z ostalimi člani tima, njihovo odgovor-
nost v dejavnosti sodelovanja, morebitne kulturne razlike in stopnjo
medsebojnega zaupanja (Marković, Krumov in Nikitović 2014; Binder
2009). Shopee Dubé in Jacqueline Katane (2017) prepoznata pet kate-
gorij učinkovitega vodenja virtualnih projektnih timov, ki so:
• učinkovito komuniciranje,
• vzpostavljanje medsebojnega zaupanja,
• vzpostavljanje vizije,
• vodenje z vzorom ter
• koordiniranje in sodelovanje.

Uspešno komuniciranje se zgodi, ko so posamezniki motivirani za
komuniciranje in sposobni izraziti znanje, veščine ter občutljivost
glede določenega in spremenljivega konteksta, v katerem medosebno
komuniciranje poteka (Spitzberg in Cupach 1984, v Henderson 2004).

104