Page 101 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu
P. 101

6  Dejavniki uspešnosti internega


                         komuniciranja  v globalnih


                         projektnih timih  6




            Uspešno sodelovanje preko meja narodov in kultur zahteva več kot zgolj
            izdajanje delovnih navodil, načrtov ter smernic. Zahteva poudarek na
            skupnih vrednotah in ciljih z namenom poenotenja tima (Thamhain
            2013). Projektni management se mora osredotočati na ljudi, saj prav
            človeški element tvori projektni tim (Zulch 2014b; Ebrahim, Ahmed in
            Taha 2009; De La Cruz Jr. 2023). Treba je stremeti h gradnji enotnega
            projektnega tima, ki lahko premosti kulturne razlike, izkoristi močne
            plati in znanja organizacije ter doseže celostne rezultate, ki podpirajo
            cilje organizacije (Thamhain 2013).
              Virtualno okolje predstavlja precejšnje izzive za učinkovito komu-
            niciranje, kot so časovne zamude pri pošiljanju povratnih informacij,
            pomanjkanje skupnega referenčnega okvira za člane tima, razlike v po-
            udarkih in interpretaciji pisnih besedil ter zagotavljanje sodelovanja
            geografsko razpršenih članov tima (Powell, Piccoli in Ives 2004; Taras
            idr. 2019; Oertig in Buergi 2006). Člani globalnih projektnih timov, ki
            so takega načina dela vajeni, običajno ne zaznavajo posebne obreme-
            njenosti s težavami, kot so geografska razpršenost ali komp leksna me-
            šanica članov tima. Vendar to ne pomeni, da s tem nimajo nikakršnih
            težav, temveč zgolj, da težav ne znajo identificirati kot specifičnih za
            virtualno delo (Lee-Kelley in Sankey 2008).
              Človeški vidiki in z njimi povezane težave znatno vplivajo tako na
            uspešnost projekta kot ožje na uspešnost projektnega managementa
            ter komuniciranja pri globalnih projektih (Bal in Gundry 1999; Henrie
            in Sousa-Poza 2005; Ebrahim, Ahmed in Taha 2009; Thamhain 2012;
            Thamhain 2013; Zulch 2014b; Battistuzzo in Piscopo 2015; dos Santos
            idr. 2019), saj vplivajo na mnoge sekundarne dejavnike uspešnosti, kot
            so delovni procesi in vodstvena orodja (Henrie in Sousa-Poza 2005;
            Thamhain 2013). Najpomembnejša dejavnika uspešnosti projekta sta
            tako projektni tim (Burrows 2020) in njegovo vodenje (Ammeter in
            Dukerich 2002; Thamhain 2013). Pravilno izvajanje timskih nalog in
            usmerjenost k rezultatom vodijo k uspešnosti virtualnega projekta


                        101
   96   97   98   99   100   101   102   103   104   105   106