Page 100 - Interno komuniciranje v globalnem projektnem timu

5 Informacijsko-komunikacijska tehnologija
ni avtorji prepoznajo kot uporabno orodje projektnega managementa
(Harrin 2010; Remidez in Jones 2012; Rimkuniene in Vasilienė-Vasili-
auskienė 2014; Pivec in Maček 2018; Kanagarajoo, Fulford in Standing
2020), saj omogočajo komuniciranje z deležniki in podpirajo širjenje
informacij, vzpostavitev in ohranjanje medsebojnih odnosov ter so-
delovanje in tako prispevajo k trajnosti rezultatov projekta (Pivec in
Maček 2018; Remidez in Jones 2012; Kanagarajoo, Fulford in Standing
2020), čeprav je dostopnost dokumentiranih izkušenj in dobrih praks
njihove uporabe pri projektih še vedno omejena (Silvius 2016, 16).
Učinkovito komuniciranje mora biti izpeljano na kreativen način, če
želi doseči širšo množico (Frank Cervone 2014). Organizacije morajo
biti ustvarjalne, da bi dosegle dvig priljubljenost izbranih orodij pri
članih projektnih timov in drugih zaposlenih. Ti morajo uvideti koristi
uporabe teh tehnologij za vsakdanje delo (Binder 2009). Prvi koraki pri
izbiri ustrezne tehnologije so ocena zahtev, raziskovanje različnih reši-
tev za zadovoljitev teh zahtev ter nato izbira, uvedba in izvedba osnov-
nega usposabljanja za uporabo izbrane tehnologije. Arvind Malhotra,
Ann Majchrzak in Benson Rosen (2007) pri izbiri ustrezne tehnologije
za virtualno delo opozarjajo na potrebo po upoštevanju ciljev tima in
seznanjenosti članov tima s tehnologijo. Člani virtualnega projektnega
tima morajo imeti ustrezna znanja in veščine ter potrebno strojno in
programsko opremo za dejavno udeležbo v dejavnostih tima (Bergiel,
Bergiel in Balsmeier 2008; Malhotra, Majchrzak in Rosen 2007). Iz-
brane tehnologije naj tako ne bi zahtevale pretiranega učenja uporabe
(Bull Schaefer in Erskine 2012). Kljub temu da sodobni komunikacijski
kanali veliko obetajo, se lahko investicija izkaže kot neuspešna, če je
zaposleni ne sprejmejo in je dejavno ne uporabljajo (Snyder in Lee-Par-
tridge 2013).

100