Page 85 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

9.4 Slovensko narečje v Beneški Sloveniji

9.3.2 Kulturne dejavnosti Rezijanov
Leta 1983 so v duhu ohranjanja rezijanščine in vzpodbujanja njene rabe tu-
di v pisni obliki ustanovili kulturno društvo Rozajanski Dum. Društvo se je
od začetka delovanja usmerilo k organizaciji tečajev rezijanščine in rezijan-
ske kulture za otroke v okviru tamkajšnje osnovne šole, k pripravi številnih
kulturno-umetniških razstav, promociji domačega obrtništva, vključilo se
je tudi v strokovne in raziskovalne projekte. Začelo je izdajati raznovrstne
publikacije, npr. stenski koledar Näš Kolindrin in rezijanski telefonski ime-
nik, s katerim so, po besedah nekdanje dolgoletne predsednice društva,
vsestranske kulturne delavke in borke za promocijo rezijanske etnološke
dediščine Luigie Negro, »ovrednotili tudi mikrotoponime oziroma stara hi-
šna imena« (Gruden 2018, 8). Najpomembnejša pesnika v jeziku, ki je iz-
redno melodičen, sta Silvana Paletti in Renato Quaglia. Od leta 2005 kd
Rozajanski Dum izdaja dvojezični rezijansko-italijanski šestmesečnik Näš
glas –Lanostravoce.

9.3.3 Italianizacija, pobeg pred resnično identiteto
Italijanske oblasti, od sprejema zaščitnega zakona za Slovence leta 2001
(št. 38/2001) prištevajo dolino Rezije med ozemlja, na katerih je kot mj
prisotna slovenščina; del prebivalstva svojega jezikovnega koda, tj. rezi-
janščine, s knjižno slovenščino ne želi povezovati, pač pa je raje privolil v
italianizacijo, istočasno pa ohranja svoj pravljični mit o ruskih koreninah.

9.4 Slovensko narečje v Beneški Sloveniji
Slovenska narečja se govorijo tudi na območju Beneške Slovenije, tj. v
gorskih dolinah Tera, Nadiže in njunih pritokov. Domačini zanje upo-
rabljajo demonime benečansko, beneško ali po našin, podobno kot moli-
ški/moližanski Hrvatje na Apeninskem polotoku ali pa Istroromuni v Či-
čariji. Za ožji del tega jezikovnega območja, za Nadiško dolino in hribovit
okoliški svet, se je med tamkajšnjim prebivalstvom udomačil termin nedi-
ško. Sodelavci na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša zrc sazu so
leta 2020 v znanstveni reviji Jezikoslovni zapiski izdali članek v obliki ura-
dne listine z naslovom »Zakaj je nadiško narečje v Italiji slovensko narečje«,
v katerem so podali svoje strokovno mnenje, podprto z jezikoslovnimi ar-
gumenti, glede umeščanja nadiškega narečja »v narečni sistem slovenskega
(in ne katerega koli drugega) jezika« (Ahačič idr. 2020, 219).
Nadiško narečje se ne le govori, ampak tudi piše, in sicer v publicistič-
nih besedilih (periodične publikacije, kot so Novi Matajur, Dom, Trinkov
koledar), v knjižni produkciji, tj. v pesniških in pripovednih (umetniških)

83