Page 89 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike
P. 89

9.4 Slovensko narečje v Beneški Sloveniji


             ga jezika. V zameno za privilegirani položaj so ostajali branik proti svojim
             slovanskim bratom onkraj mejnega hribovja. Po propadu patriarhata leta
             1420, ko se je dežele polastila Beneška republika in tod vladala naslednjih
             379 let, se je avtonomija Beneških Slovencev še bolj okrepila. Kasneje, pod
             avstrijsko oblastjo, se je zanje uveljavil etnonim Beneciani, za njihovo oze-
             mlje pa toponim Benecia. Zgodovinar Simon Rutar v svoji ZgodoviniTolmin-
             skega (1882, 5) uporablja obliko Venecija in poslovenjeno Beneško ter etno-
             nim Benečani (Rutar 1882, 150). Skoraj sočasno, leta 1884, Carlo Podrecca,
             čedajski zgodovinar in advokat, predvsem pa vneti Garibaldijev prostovo-
             ljec, za označevanje istega ozemlja v italijansko zgodovinopisje uvede ter-
             min Slavia italiana, s katerim je naslovil svoje odmevno delo. Ta termin je
             nato sredi 20. stoletja nadomestil že omenjeni natančnejši toponim Slavia
             friulana. Zgodovina te slovenske etnično-jezikovne oaze je slikovito prika-
             zana v centru smo, kar je kratica za Slovensko multimedijsko okno, v ob-
             mejnem mestecu Špetru, kjer delujeta tudi dvojezični italijansko-slovenski
             vrtec ter osnovna in nižja srednja šola, v katero danes ne vpisujejo svojih
             otrok le prebivalci slovenskih korenin, marveč tudi nekatere italijansko go-
             voreče družine. Vrtecinšolasta po dolgoletnembojuzaobstojinpriznanje
             s strani državnih oblasti, te so namreč do njiju gojile izrazito prezirljiv od-
             nos, resnično zaživela šele v šolskem letu 2007/2008, po uveljavitvi zakona
             št. 38/2001,⁶ ki je uzakonil njuno podržavljenje. Učni jezik danes Državne
             večstopenjske šole Pavel Petričič s slovensko-italijanskim dvojezičnim po-
             ukom je standardna slovenščina.
               Kot enega izmed mnogih projektov omenjenega centra smo navajamo
             dvojezično publikacijo z naslovom Mi smo tu iz leta 2016. Pri njenem na-
             stanku so sodelovali številni avtorji, kot Živa Gruden s prispevkom »Na-
             rečno bogastvo in rast jezika/Richezze dialettali e crescita della lingua«
             (2016), Iole Namor s prispevkom »Kulturno in politično gibanje/Il movi-
             mento culturale e politico« (2016) ter Michele Obit s prispevkom »Narečja
             in pesniki/Le forme dialettali e i poeti« (2016).

             9.4.3  Vloga IvanaTrinkainnjegovegadela
             Za prepoznavnost etnije je zelo zaslužen monsinjor Ivan Trinko, prebudi-
             telj Beneških Slovencev in graditelj sožitja med slovanskim in romanskim
             svetom v tem delu Evrope. Duhovnik, profesor filozofije, latinščine, itali-
             janščine, rojen leta 1863, tri leta pred pripojitvijo Benečije k Italiji, v vasici
             Tarčmun na strmem pobočju Matajurja, je dosegel teološko izobrazbo v

            ⁶ https://www.normattiva.it/uri-res/N2Ls?urn:nir:stato:legge:2001;38.


                                                                             87
   84   85   86   87   88   89   90   91   92   93   94