Page 81 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Problem statusa prekmurskega narečja

konca prve svetovne vojne in priključitve prekmurskih Slovencev Kralje-
vini shs, torej 200 let, tudi status knjižnega jezika, standardiziranega na
podlagi ravenskih in goričkih govorov prekmurskega narečja panonske na-
rečne skupine slovenskega jezika.
Glavne zasluge za nastanek prekmurske knjižne norme gredo prote-
stantskim piscem. Začetki književne tradicije v prekmurščini segajo že
v 16. stoletje. Prva knjiga v jeziku, ki so ga Madžari imenovali vendšči-
na, prekmurski pisci pa stari slovenski jezik, je, kot kažejo ohranjeni viri,
po vsej verjetnosti Temlinov² prevod Lutrovega Malega katekizma, prekm.
Male szlovenszki katekizmuss, natisnjenega leta 1715 v nemškem Halleju,
središču pietističnega gibanja evropskih protestantov. Pod peresom Mi-
hála Severja je leta 1747 ugledal luč sveta Réd zvelicsánsztva. Števan Küz-
mič (1723−1779) je leta 1771 v prekmurski knjižni jezik prevedel Novo za-
vezo Svetega pisma, prekm. Nuovi Zákon, njegov soimenjak Mikloš Küzmič
(1737−1804) pa je prevedel evangelije na osnovi Vulgate in napisal Abecze-
dár, ki je postal osnova za šolski pouk v poenoteni knjižni prekmurščini
(Küzmič 1771; Küzmič 1780). Omeniti velja še prvo posvetno pesem v pre-
kmurščini, naslovljeno »Versus vandalici«, delo Davida Novaka, dijaka na
bratislavskem liceju iz leta 1774. Leta 2006 je pod okriljem zrc sazu izšel
Slovar stare knjižne prekmurščine (Novak 2006), česar sicer zbiratelj gradiva
in avtor tega dragocenega dela Vilko Novak (1909–2003) ni doživel, se je
pa uresničila njegova namera, da je mlajšim rodovom zapustil spomenik
prekmurskega knjižnega jezika.

9.2.1 Grozeča madžarizacija
Spričo posebnosti, kakršno predstavlja izguba statusa knjižnega jezika in
povratek k statusu narečja, je prekmurščino mogoče razumeti kot nare-
čje ali celo kot jezik brez dorečenega statusa. Po besedah Marka Jesenška,
urednika Pavlove prekmurske slovnice (Vend nyelvtan, 1942), rokopisne zapu-
ščine prvega prekmurskega znanstvenika in jezikoslovca Avgusta Pavla iz
leta 1942, je nastala z namenom preprečevanja madžarizacije prekmurske-
ga življa in bila v slovenskem prevodu prvič uradno izdana šele leta 2013.
Prekmurski jezik je bil v nekem obdobju razvoja ob osrednjeslovenskem
kranjskem prav tako knjižni, kar pomeni, da smo imeli Slovenci dve knji-
žni različici (osrednjeslovensko kranjsko in vzhodnoslovensko prekmur-
sko), ki sta se šele sredi 19. stoletja združili v enotni slovenski knjižni jezik
(Jesenšek 2013, 450–451).

² Franc oz. Ferenc Temlin.

79