Page 83 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike
P. 83

Rezijanščina, arhaično slovensko narečje


             skem, kakršno predlaga jezikoslovec Matej Šekli (2004; 2015), zatorej pov-
             sem ustreza opredelitvi statusa današnje prekmurščine.
               V letu 2019 je bila na predlog Prekmurskega društva general Maister
             Murska Sobota v Register nesnovne kulturne dediščine vpisana enota z
             imenom prekmurščina.

             9.2.3  Prekmurska beseda onkraj Atlantika
             Tudi med prekmursko diasporo onkraj Atlantika se je poleg govorjene be-
             sede razvijala prekmurska pisana beseda v časopisih, sicer ne neposredno
             pod oznako prekmurski, temveč slovenski oz. celo ameriški. Tako je med le-
             toma 1921 in 1954 v pensilvanijskem mestu Bethlehem izhajal tednik Ame-
             rikanszki Szlovenczov glász, »an American newspaper, printed in the Windi-
             sh language«, med 1916 in 1928 Szlobodna rejcs, Free Word, od 1916 do 1922
             Zvejzda Vogrszki Szlovenczov, Star of Slovenians from Hungary (Kuzmič 2001,
             20).

             9.3  Rezijanščina, arhaično slovensko narečje na severnem delu
                  meje med slovansko in romansko jezikovno sfero
             Rezijanščina spada v primorsko narečno skupino slovenskega jezika. Gre
             za izolirane slovenske govore na območju doline Rezije v vzhodnem delu
             dežele Furlanije - Julijske krajine. Poleg ziljskega narečja koroške nareč-
             ne skupine, ki se govori na avstrijskem Koroškem in v Kanalski dolini v
             Italiji, velja rozajanski langač za najzahodnejše slovensko narečje. Mnenja
             nekaterih jezikoslovcev, ki pa so v manjšini, npr. ameriškega indoevropei-
             sta Erica P. Hampa (1989), odstopajo od sicer danes prevladujočega pogleda
             na vprašanje rezijanščine. Nekateri posamezniki namreč v njej vidijo svoj-
             ski slovanski jezik (Hamp 1989, 171−173). Del prebivalstva Rezije se je v
             svojem odklonilnem odnosu do Slovencev, ki jih imenujejo »ti Buški«, dol-
             go oklepal idealizirane podobe o izvoru svoje govorice, nekakšnega mita o
             jeziku, izpeljanem iz ruščine, ki naj ne bi imel ničesar skupnega s slovenšči-
             no, jezikom onstran Kanina. Obstoj takega pogleda na rezijanščino potrju-
             je Furlan Roberto Dapit, eden največjih sodobnih poznavalcev rezijanske
             kulture in jezika, ki v svojem prispevku »Rezijanska identiteta med mitom
             in ideologijo« (2004, 38) piše, da je »oznaka slovenskosti zanje zastrašu-
             joča«. Rezijanski govor večina sodobnih jezikoslovcev različnih narodno-
             sti z geneolingvističnega zornega kota jasno umešča v slovensko jezikovno
             sfero. Hkrati velja rezijanščina za najbolj romanizirano slovensko narečje
             (Toporišič 1992, 255), kar je posledica zgodovinskega ozadja. Šekli (2001,
             155) vzporeja dolgotrajno odmaknjenost Rezijanov in Prekmurcev od kul-


                                                                             81
   78   79   80   81   82   83   84   85   86   87   88