Page 80 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Nekaj manj razširjenih jezikov med potomci praslovanščine

Raziskovanje dualizma v slovanskih jezikih res ni tema pričujočega dela,
omenjamo ga zgolj kot arhaični vezni element med nekaterimi slovanski-
mi (in neslovanskimi) mrj, ki so sicer kljub svoji bogati dediščini večini
evropskih govorcev slabo poznani, čeprav bi si ravno spričo svojega zve-
stega ohranjanja te raritete zaslužili več pozornosti. Sicer pa v nadaljeva-
nju najprej nekaj vrstic posvečamo primeru precej zanemarjenega mrj z
vzhodnoslovanske veje, imenovanega rusinščina, nato pa natančneje ana-
liziramo naslednje tri za naš prostor pomembne slovenske knjižne mikro-
jezike, in sicer prekmurščino, rezijanščino in nadiščino.

9.1 Raznoliki zametki standardizacije rusinščine
Rusini, uporabniki tega koda, so po različnih državah razseljeno ljudstvo,
ki je najprej doseglo uradni status manjšine, njegov jezik pa status mj v
nekdanji sfrj. Ta status ohranja v današnji Republiki Srbiji, gre za t.i. pa-
nonsko varianto rusinščine v Vojvodini. Leta 1995 si je jezik pridobil ura-
dni status mj v okviru Republike Slovaške, v okolici Prešova. Tri leta pred
tem, leta 1992, je bil v tem mestu organiziran prvi kongres rusinščine, tj.
Znanstveni seminar o kodifikaciji rusinskega jezika, ki se ga je udeležilo
nad 50 rusinskih piscev, novinarjev in strokovnjakov iz vseh držav, v kate-
rih prebivajo govorci različnih variant tega jezika, tj. v Ukrajini, na Slova-
škem, Poljskem, Madžarskem in nekdanji Jugoslaviji (Magocsi 1995, 408).
Že nekaj mesecev zatem, januarja leta 1993, so v Prešovu ustanovili Institut
rusinskega jezika in kulture, ki so ga leta 1995 pretvorili v Novo univerzi-
tetno katedro, septembra istega leta pa začeli poskusno uvajati rusinščino
v devet tamkajšnjih slovaških osnovnih šol (str. 409−410). Rusinska vari-
anta, imenovana lemkovščina, v Republiki Poljski, v okolici Lemka, je bila
sicer standardizirana kot poseben jezik, ne uživa pa uradnega statusa. V
Podkarpatju, v Republiki Ukrajini, je uradni status rj dobila komajda leta
2012, medtem ko rusinska populacija na severovzhodu Republike Madžar-
ske ostaja brez kakršnih koli uradnih jezikovnih pravic. Gre torej za avtoh-
toni čezmejni jezik s statusom manjšinskega oz. regionalnega jezika v treh
in brez statusa v dveh državah.

9.2 Problem statusa prekmurskega narečja na severovzhodnem
obrobju slovenskega jezikovnega prostora
Svojevrstno zanimivost predstavlja fenomen v nekem preteklem obdobju
obstoječih knjižnih jezikov, ki so kasneje ponovno zdrsnili na raven narečij
ali regionalnih jezikov. Primer takšnega razvoja je značilen za prekmuršči-
no, ki je imela od prve polovice 18. stoletja, natančneje od leta 1715, do

78