Page 32 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike
P. 32

Opredelitev pojma manj razširjeni jeziki


                  ne leta 1739, poenotil severno in južno inačico estonščine v skupni jezik,
                  čigar temelj je postalo severnoestonsko narečje. Od 13. stoletja pa vse do
                  prve politične osamosvojitve so Estonci živeli pod tujim jarmom: vladali
                  so jim Danci, Nemci, Poljaki, Švedi in Rusi. Njihova suverenost, dosežena
                  po prvi svetovni vojni, je bila žal kratkotrajna, kajti že leta 1940 so z osta-
                  limi baltiškimi sosedi padli pod okrilje Sovjetske zveze. Da je bilo zanje,
                  kakor za večino številčno manjših narodov, ki so dolgo životarili pod tuji-
                  mi gospodarji, rojstvo književnosti v njihovem jeziku izjemna pridobitev,
                  dokazuje praznovanje dneva maternega jezika,¹⁵ tj. 14. marca, s katerim
                  obeležujejo rojstni datum začetnika moderne estonske poezije Kristijana
                  Jaaka Petersona¹⁶ (Bizjak 2021, 18).


                  1.6.15 Festival narodne pesmi, orodje za spremembo scenarija
                         v evoluciji estonščine
                  Poleg tujega jarma skozi celotno zgodovino je estonščina v evropskem pro-
                  storu že po svoji naravi, podobno kot finščina in madžarščina, prav tako
                  pripadnici ugrofinske skupine jezikov, in posledično zaradi svoje genetske
                  oddaljenosti od večine evropskih jezikov deležna precejšnje kulturne izola-
                  cije. Emilia Pawłusz s Talinske univerze v članku »The Estonian Song Cele-
                  bration (Laulupidu) as an Instrument of Language Policy« (2016) analizira
                  subtilne mehanizme, ki jih sicer navadno ne percepiramo kot prvine jezi-
                  kovne politike, vendar pa lahko vplivajo na vlogo jezika v družbi, postanejo
                  gradniki identitete govorcev in usmerjajo njihov način dojemanja jezika.
                  Raziskovalka govori o »non-state mechanisms and practices«, med katere
                  sodi »Laulupidu – Song Celebration Festival« (Pawłus 2016, 252). Ne gre za
                  običajen festival narodne glasbe, temveč za šego estonskega ljudstva, ki so
                  jo izoblikovali in skrbno negovali od druge polovice 19. stoletja, natančneje
                  od leta 1869 dalje, ko so na odru v mestu Tartu, danes drugem največjem
                  estonskem središču, zbrali 845 pevcev in glasbenikov, ki so izvajali eston-
                  ske narodne pesmi v obliki zborovskega petja. Ker se je prvi vseestonski
                  glasbeni festival odvijal v obdobju, ko je bilo današnje estonsko ozemlje
                  provinca Ruskega cesarstva pod upravo nemško govorečih elit in ko je po
                  Evropi odmevala pomlad narodov iz leta 1848 – slednja se je namreč do-
                  taknila tudi Estoncev, ki so tedaj začutili trenutek za prebujenje svojega


                ¹⁵ Primerljivo s slovenskim kulturnim praznikom, s to razliko, da v Sloveniji praznik kultu-
                  re obeležujemo na dan Prešernove smrti, v Estoniji pa to počenejo na dan Petersonovega
                  rojstva.
                ¹⁶ Riga (1801)–Riga (1822). Njegovo delo je bilo v celoti izdano posthumno.


                  30
   27   28   29   30   31   32   33   34   35   36   37