Page 33 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

1.6 Manj razširjeni evropski jeziki s statusom uradnih državnih jezikov

narodnega duha –, je to postal kronski dogodek s posebno simbolično mo-
čjo (str. 259). Množično skupinsko petje pesmi v ljudskem idiomu je pre-
vzeloočitnozdruževalno funkcijo,sčimerjepospešilo rojstvonaroda, saj
predstavlja jezik, kot poudarja avtorica skozi celoten prispevek, osrednjo
komponento estonske identitete. To je sicer značilno za vsa ljudstva, toda
v estonskem primeru je navezanost ljudstva na svoj jezik še posebej izrazi-
ta. Festival je kmalu prerasel v tradicijo, organizirali so ga vsakih 5−10 let,
iniciativo za ohranjanje in utrjevanje tradicije je prevzelo t.i. Eesti Laulja-
te Liit (ell), sln. Združenje estonskih pevcev. Pomemben del njegovega
programa je bil usmerjen k utrjevanju estonske narodne zavesti in hkra-
ti ozaveščanju odmika Estoncev od Rusov ter Nemcev, istočasno je postal
tudi prizorišče opismenjevanja v estonščini in informiranja preprostega
ljudstva o pomenu izobrazbe (str. 260). Od leta 1934 so program festiva-
la obogatili še s plesnimi in gimnastičnimi performansi, kasneje še s para-
do civilne garde (str. 262). Šega ni zamrla niti v obdobju sovjetskega reži-
ma, čeravno so se morali organizatorji prilagoditi zahtevam nepopustljivih
oblasti, zaradi česar je imel dogodek sila okrnjeno podobo, toda vztrajnosti
jim kljub represiji ni nikoli zmanjkalo. Dve leti pred razpadom Sovjetske
zveze, torej leta 1989, tj. v času perestrojke, si je estonščina izborila sta-
tus uradnega jezika znotraj meja tedanje Estonske sovjetske socialistične
Republike. V deželi se je začelo večletno obdobje estonsko-ruske diglosije.
Leta 1991, torej v letu razglasitve neodvisnosti, so ponovno oživili doku-
ment iz leta 1938, imenovan Akt o državljanstvu, leta 1995 pa je stopil v
veljavo še novi Akt o jeziku, ki je znanje estonskega jezika postavil kot zelo
močan kriterij za možnost pridobitve estonskega državljanstva (str. 256).
Laulupidu je leta 2014 po ocenah medijev štel 150.000 aktivno udeleženih
pevcev in plesalcev, še enkrat toliko poslušalcev pa je festival spremljalo na
televizijskih ekranih (str. 261−262). Iz primera sociolingvističnega razvoja
estonščine zatorej izhaja, da sta festivalna dejavnost in praznik maternega
jezika orodji, po kakršnih bi lahko jezikovne politike različnih evropskih
držav pogosteje posegale pri stimuliranju procesa revitalizacije ogroženih
jezikov.

1.6.16 Litovščina, mejni primer evropskega manj razširjenega
jezika
Litovščina, lit. lietuviu˛kalba, najbližja soseda estonščine, jezik s statusom
edinega uradnega državnega jezika od leta 1990 neodvisne države Republi-
ke Litve, je za razliko od sosede predstavnica baltske oz. balto-slovanske
skupine indoevropskih jezikov. Število njenih govorcev se po podatkih se-

31