Page 35 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike
P. 35
1.7 Pobude za krojenje novih evropskih jezikovnih politik
verzi v Vilni, in jezikoslovki, prevajalki ter odlični poznavalki litovske ljud-
ske umetnosti in folklore Ramute Plioplys (1953−2007), ki je doštudira-
la na ameriški University of Michigan, nato pa se izpopolnjevala v Litvi,
smo lahko hvaležni za najnatančnejšo predstavitev zgodovine litovske-
ga jezika v izčrpnem delu The History of the Lithunian Language (1996).
Omenjeni litovski jezikoslovec je avtor knjige, ki jo je Ramutova mojstr-
sko prelila v angleščino in na ta način internacionalizirala znanje o zgo-
dovinskem razvoju litovščine, najbolj arhaičnem izmed vseh do današnje-
ga dne preživelih indoevropskih jezikov. Eden ohranjenih arhaizmov je
prav delno preživetje dvojinskih oblik pri glagolu, samostalniku in oseb-
nih zaimkih, ki zaznamuje tudi slovenščino, vendar z veliko močnejšim
pečatom.
1.6.18 Latvijščina/letonščina/lotiščina/letščina
Latvijščina, imenovana tudi letonščina, lotiščina ali letščina (Trobevšek
Drobnak 2006, 21), uradni državni jezik Republike Latvije, je sosednji in
litovščini najtesneje soroden baltski jezik. Oba preživela baltska jezika, li-
tovščina in latvijščina, danes uradna jezika Evropske unije, najverjetneje
izhajata iz balto-slovanskega prajezika, medtem ko je njun tretji sestrski
jezik, stara pruščina, ugasnil. Latvijščina šteje okoli 1,3 mio govorcev (Eth-
nologue b.l.d), zatorej nesporno sodi pod oznako mrj.
1.7 Pobude za krojenje novih evropskih jezikovnih politik
Za današnji pospešen, čeravno v mnogih primerih bolj navidezen razvoj
mnogih mrj in bolj ali manj intenzivno revitalizacijo nekaterih že uga-
slih v glavnem nimajo zaslug politične strukture, temveč so proces v prvi
vrsti sprožili nevladne organizacije, uradi, civilni odbori, listine itd., kate-
rih cilja sta zaščita tako mrj kot mj/rj in promocija jezikovne heteroge-
nosti. Priznati je treba, da sta formiranje združenj in nastanek deklaracij
rezultat povezav civilnih iniciativ s političnimi vrhovi Evropske unije. Sle-
dnji so sicer njihove ideje podprli in predlagane dejavnosti sofinancirali,
kar je omogočilo učinkovitejši vpliv idej pobudnikov na posamezne evrop-
ske vlade. Na prvem mestu spomnimo na že v 1.1 omenjeni Evropski urad
za manj razširjene jezike, v nadaljevanju pa na kratko predstavimo nekaj
drugih združenj in listin.
v slovenskih pisnih virih niti mu njenega obstoja niso potrdili slovenski slovenisti. Pri od-
ločitvi se je oprl tudi na češko poimenovanje vede o litovskem jeziku, v češčini se namreč v
tem pomenu uporablja oblika lituanistika.
33

