Page 35 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike
P. 35

1.7 Pobude za krojenje novih evropskih jezikovnih politik


             verzi v Vilni, in jezikoslovki, prevajalki ter odlični poznavalki litovske ljud-
             ske umetnosti in folklore Ramute Plioplys (1953−2007), ki je doštudira-
             la na ameriški University of Michigan, nato pa se izpopolnjevala v Litvi,
             smo lahko hvaležni za najnatančnejšo predstavitev zgodovine litovske-
             ga jezika v izčrpnem delu The History of the Lithunian Language (1996).
             Omenjeni litovski jezikoslovec je avtor knjige, ki jo je Ramutova mojstr-
             sko prelila v angleščino in na ta način internacionalizirala znanje o zgo-
             dovinskem razvoju litovščine, najbolj arhaičnem izmed vseh do današnje-
             ga dne preživelih indoevropskih jezikov. Eden ohranjenih arhaizmov je
             prav delno preživetje dvojinskih oblik pri glagolu, samostalniku in oseb-
             nih zaimkih, ki zaznamuje tudi slovenščino, vendar z veliko močnejšim
             pečatom.


             1.6.18  Latvijščina/letonščina/lotiščina/letščina
             Latvijščina, imenovana tudi letonščina, lotiščina ali letščina (Trobevšek
             Drobnak 2006, 21), uradni državni jezik Republike Latvije, je sosednji in
             litovščini najtesneje soroden baltski jezik. Oba preživela baltska jezika, li-
             tovščina in latvijščina, danes uradna jezika Evropske unije, najverjetneje
             izhajata iz balto-slovanskega prajezika, medtem ko je njun tretji sestrski
             jezik, stara pruščina, ugasnil. Latvijščina šteje okoli 1,3 mio govorcev (Eth-
             nologue b.l.d), zatorej nesporno sodi pod oznako mrj.

             1.7  Pobude za krojenje novih evropskih jezikovnih politik
             Za današnji pospešen, čeravno v mnogih primerih bolj navidezen razvoj
             mnogih mrj in bolj ali manj intenzivno revitalizacijo nekaterih že uga-
             slih v glavnem nimajo zaslug politične strukture, temveč so proces v prvi
             vrsti sprožili nevladne organizacije, uradi, civilni odbori, listine itd., kate-
             rih cilja sta zaščita tako mrj kot mj/rj in promocija jezikovne heteroge-
             nosti. Priznati je treba, da sta formiranje združenj in nastanek deklaracij
             rezultat povezav civilnih iniciativ s političnimi vrhovi Evropske unije. Sle-
             dnji so sicer njihove ideje podprli in predlagane dejavnosti sofinancirali,
             kar je omogočilo učinkovitejši vpliv idej pobudnikov na posamezne evrop-
             ske vlade. Na prvem mestu spomnimo na že v 1.1 omenjeni Evropski urad
             za manj razširjene jezike, v nadaljevanju pa na kratko predstavimo nekaj
             drugih združenj in listin.

             v slovenskih pisnih virih niti mu njenega obstoja niso potrdili slovenski slovenisti. Pri od-
             ločitvi se je oprl tudi na češko poimenovanje vede o litovskem jeziku, v češčini se namreč v
             tem pomenu uporablja oblika lituanistika.


                                                                             33
   30   31   32   33   34   35   36   37   38   39   40