Page 34 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Opredelitev pojma manj razširjeni jeziki

znama Ethnologue za leto 2013 suče okoli 4 mio, s številom pripadnikov
močne litovske diaspore vred (Ethnologue b.l.e). Slednja je prisotna v ve-
čini bližnjih držav, tj. v Latviji, Belorusiji, Rusiji, Estoniji, na Poljskem in
Švedskem, in tudi onstran Atlantika, v zda, Argentini in Braziliji. Številka
presega število uporabnikov večine evropskih mrj, torej lahko govorimo
o mejnem primeru. Sicer pa spodnja meja števila uporabnikov jezika, na
osnovi katere bi lahko matematično natančno začrtali kriterij pripadnosti
kategoriji mrj, ni postavljena niti ni smiselna. Slabša prepoznavnost jezi-
ka v širšem evropskem globaliziranem okolju pa litovščino vsekakor poti-
ska v ozadje, zategadelj bi jo bilo morda pravilneje uvrstiti med manj po-
znane evropske jezike. Politično ozadje, torej prehod iz nekdanje Litovske
sovjetske socialistične Republike leta 1990 – bila je prva izmed treh bal-
tiških državic, ki se je odcepila od Sovjetske zveze, slednja je njeno neod-
visnost priznala šele leto kasneje –, je podobno kot v primeru estonščine
tudi v sociolingvističnem razvoju litovščine igralo pomembno vlogo. Tudi
v Litvi se je morala namreč po osvoboditvi izpod sovjetskega režima ru-
ščina zadovoljiti s statusom tujega jezika. V sovjetskem obdobju litovščini
resda ni bil odvzet uradni status jezika, pridobljen leta 1918 s prvo raz-
glasitvijo neodvisnosti Litve, ki je trajala le dobrih 20 let, tj. do leta 1940,
ko jo je Stalin ponovno anektiral. Ostala je v senci ruščine in na književ-
nike je sovjetska državna politika izvajala pritiske, da so morali pisati v
cirilici, tako da so zgolj v diaspori živeči litovski avtorji v tem času ustvar-
jali v latinici, izvirni litovski grafiji z 32 črkami. Po poročanju Encyclopædie
Britannice Katekizem, prva v litovščini natisnjena knjiga leta 1547, priha-
ja izpod peresa protestantskega pisca Martynasa Mažvydasa (1510−1563),
leta 1701 pa je nastal litovski prevod Novega testamenta (Encyclopædia Bri-
tannica b.l.). Isti vir navaja naslov prvega litovskega slovarja, naslovljene-
ga Pirmasis lietuviu˛ kalbos žodynas, Dictionarum trium linguarum (1629), in
njegovega avtorja Konstantinasa Širvydasa (1579−1631); navaja tudi prvi
moderni litovski časopis z naslovom Aušra, poslovenjeno Zarja, katerega
ustanovitelj je bil oče litovskega narodnega preporoda Jonas Basanovičius
(1851−1927); list je začel izhajati leta 1883.

1.6.17 Boj za prepoznavnost litovščine
Največjemu dosedanjemu litovskemu ekspertu za področje »litvanisti-
ke«,¹⁷ Zigmasu Zinkevičiusu (1925−2018), profesorju jezikoslovja na uni-

¹⁷ Avtor pričujočega dela predlaga uporabo izraza, skovanega po analogiji s slovenskimi ter-
mini istega tipa, npr. anglistika, francistika, nemcistika ipd., ni pa našel potrjene ustreznice

32