Page 29 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

1.6 Manj razširjeni evropski jeziki s statusom uradnih državnih jezikov

državnih rokah, vendar jo je ljudstvo sprejelo kot svojo in jo zvesto poslu-
ša, zlasti mlajši rodovi Ircev. Tretja je Comórtas Peile na Gaeltacht, odbor
za vsakoletno nogometno prvenstvo, na katerem sodelujejo moštva iz ce-
lotnega Gaeltachta. Takšno vseirsko prvenstvo je bilo prvič organizirano
leta 1969, vsako leto ga gosti drugo moštvo (Ó hlfearnáin 2010, 559).

1.6.11 Škotska gelščina/škotščina
Škotska gelščina/škotščina, škot. Gàidhlig na h−Alba, angl. Scottish Gae-
lic/Scots Gaelic, sodi skupaj z irsko in mansko gelščino v gelsko podskupino
otoških keltskih jezikov. Pravilneje bi jo bilo pravzaprav definirati kot osa-
mosvojeno narečje irske gelščine, saj se je ok. leta 500 n. št. ta jezik razširil
z Irske ob ekspanziji severnoirskega kraljestva Dál Riata in se po večini
današnjega ozemlja Škotske v obliki superstrata usedel na starejši keltski
substrat, ga deloma asimiliral vase, deloma pa izrinil. Vse do 17. stoletja je
bil na Irskem in Škotskem praktično v rabi skupni gelski literarni jezik. Če
v primeru Irske govorimo o Gaeltachtu, pa se za govorno območje škotščine
in fenomen škotske identitete oz. škotskosti uporablja termin Gàidhealta-
chd. Jezik po naporni večstoletni bitki za preživetje vendarle doživlja svoj
preporod, zahvaljujoč predvsem močni folklorni tradiciji, ki vključuje glas-
bene, plesne, filmske in druge kulturne festivale pa tudi druženje prebival-
stva celinskih predelov Škotske v znamenitih pubih ter glasbeno in na ple-
sno obarvanih družabnih srečanjih hebridske otoške populacije, imenova-
nih ceilidhs. Ob štetju prebivalstva leta 2001 se je 58.969 Škotov deklariralo
kot govorcev škotske gelščine (MacKinnon 2010, 589). 66,4 izmed teh je
izjavilo, da bere v gelščini, nekoliko manj, tj. 53, da piše v tem jeziku, kar
po mnenju jezikoslovca Kennetha MacKinnona kaže na določen uspeh no-
ve škotske jezikovne politike (str. 589). Navaja tudi, da je bilo v istem letu,
torej 2001, na Škotskem 13.906 gospodinjstev, v katerih je bivala vsaj ena
odrasla oseba, ki je v domačem okolju kot jezik komunikacije uporabljala
škotsko gelščino, v le 2.855 izmed teh pa sta bivala po dva uporabnika gel-
ščine v domačem krogu (str. 614). Iz nadaljnjih odgovorov v anketah ob
isti priložnosti MacKinnon ugotavlja, da uporabniki gelščine na Škotskem
pri pisanju v vsakdanjem življenju, celo ko gre za pisanje osebnih pisem,
le redko posežejo po svojem domačem jeziku (str. 589). Izjemno vlogo v
evoluciji te jezikovne enote je nedvomno igral kalvinizem, torej protestan-
tizem, glavni vzpodbujevalec in promotor branja Svetega pisma in psalmov
v domačem jeziku. Da jezik ni imel osrednjega mesta zgolj v religioznem
življenju populacije Škotskega višavja, angl. Highlands, temveč tudi med
prebivalstvom hebridskega otočja, kaže visoka stopnja pismenosti v gel-
ščini v predelih, kjer kalvinizem predstavlja prevladujočo religijo, tj. na se-
27