Page 29 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike
P. 29

1.6 Manj razširjeni evropski jeziki s statusom uradnih državnih jezikov


             državnih rokah, vendar jo je ljudstvo sprejelo kot svojo in jo zvesto poslu-
             ša, zlasti mlajši rodovi Ircev. Tretja je Comórtas Peile na Gaeltacht, odbor
             za vsakoletno nogometno prvenstvo, na katerem sodelujejo moštva iz ce-
             lotnega Gaeltachta. Takšno vseirsko prvenstvo je bilo prvič organizirano
             leta 1969, vsako leto ga gosti drugo moštvo (Ó hlfearnáin 2010, 559).

             1.6.11  Škotska gelščina/škotščina
             Škotska gelščina/škotščina, škot. Gàidhlig na h−Alba, angl. Scottish Gae-
             lic/Scots Gaelic, sodi skupaj z irsko in mansko gelščino v gelsko podskupino
             otoških keltskih jezikov. Pravilneje bi jo bilo pravzaprav definirati kot osa-
             mosvojeno narečje irske gelščine, saj se je ok. leta 500 n. št. ta jezik razširil
             z Irske ob ekspanziji severnoirskega kraljestva Dál Riata in se po večini
             današnjega ozemlja Škotske v obliki superstrata usedel na starejši keltski
             substrat, ga deloma asimiliral vase, deloma pa izrinil. Vse do 17. stoletja je
             bil na Irskem in Škotskem praktično v rabi skupni gelski literarni jezik. Če
             v primeru Irske govorimo o Gaeltachtu, pa se za govorno območje škotščine
             in fenomen škotske identitete oz. škotskosti uporablja termin Gàidhealta-
             chd. Jezik po naporni večstoletni bitki za preživetje vendarle doživlja svoj
             preporod, zahvaljujoč predvsem močni folklorni tradiciji, ki vključuje glas-
             bene, plesne, filmske in druge kulturne festivale pa tudi druženje prebival-
             stva celinskih predelov Škotske v znamenitih pubih ter glasbeno in na ple-
             sno obarvanih družabnih srečanjih hebridske otoške populacije, imenova-
             nih ceilidhs. Ob štetju prebivalstva leta 2001 se je 58.969 Škotov deklariralo
             kot govorcev škotske gelščine (MacKinnon 2010, 589). 66,4 izmed teh je
             izjavilo, da bere v gelščini, nekoliko manj, tj. 53, da piše v tem jeziku, kar
             po mnenju jezikoslovca Kennetha MacKinnona kaže na določen uspeh no-
             ve škotske jezikovne politike (str. 589). Navaja tudi, da je bilo v istem letu,
             torej 2001, na Škotskem 13.906 gospodinjstev, v katerih je bivala vsaj ena
             odrasla oseba, ki je v domačem okolju kot jezik komunikacije uporabljala
             škotsko gelščino, v le 2.855 izmed teh pa sta bivala po dva uporabnika gel-
             ščine v domačem krogu (str. 614). Iz nadaljnjih odgovorov v anketah ob
             isti priložnosti MacKinnon ugotavlja, da uporabniki gelščine na Škotskem
             pri pisanju v vsakdanjem življenju, celo ko gre za pisanje osebnih pisem,
             le redko posežejo po svojem domačem jeziku (str. 589). Izjemno vlogo v
             evoluciji te jezikovne enote je nedvomno igral kalvinizem, torej protestan-
             tizem, glavni vzpodbujevalec in promotor branja Svetega pisma in psalmov
             v domačem jeziku. Da jezik ni imel osrednjega mesta zgolj v religioznem
             življenju populacije Škotskega višavja, angl. Highlands, temveč tudi med
             prebivalstvom hebridskega otočja, kaže visoka stopnja pismenosti v gel-
             ščini v predelih, kjer kalvinizem predstavlja prevladujočo religijo, tj. na se-
                                                                             27
   24   25   26   27   28   29   30   31   32   33   34