Page 26 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Opredelitev pojma manj razširjeni jeziki

1.6.8 Proces opolnomočenja malteščine/melitščine
vinstitucijah eu
V prvem od dveh zgoraj omenjenih člankov beremo tudi o spremembah
v sociolingvistični situaciji malteščine ali melitščine v obdobju pred vsto-
pom, med vstopanjem in po vstopu Malte v Evropsko unijo (Hoyte-West
2019). Ta jezik, dedič afriško-azijske genetske pripadnosti, doživlja od le-
ta 2004 dalje pospešen razvoj in nove, tj. proevropske, usmeritve. Letnica
vstopa Malte v eu pač pomembno zaznamujemalti, kot jo njeni uporabniki
imenujejo v materinščini, njen prestiž se je namreč z vstopom v institucije
eu samoumevno dvignil tudi v domovini, in sicer že s samo zahtevo mal-
teške vlade, da ji dodelijo status enega izmed enakovrednih jezikov unije,
kar je bil pravzaprav njihov pogoj za pridružitev skupnosti evropskih dr-
žav. Malteški pogajalci so namreč na ta način pokazali jasen signal, da ne
želijo sodelovati zgolj pod okriljem svojega nekdanjega kolonizatorja, tj.
Združenega kraljestva, temveč kot neodvisna enota z lastno zgodovinsko-
kulturno tradicijo, katere pomemben subjekt je jezik (Hoyte-West 2019,
104−105).
Veliko pridobitev, ki nedvomno močno vpliva na jezikovno ozaveščanje
govorcev malteščine, predstavlja njeno vključevanje v konferenčno tolma-
čenje in prevajanje, kar spodbuja zmanjševanje »code-switchinga«, torej
prehajanja iz jezika v jezik, ter interferenc med malteščino in angleščino
takovjavnih govorih kakorvdiskusijah Maltežanovnaevropski institucio-
nalni ravni (str. 105). O drastičnosti razmer glede usposobljenosti prevajal-
skih kadrov, zlasti v prvih letih po vstopu Malte v eu, priča Hoyte-Westova
razlaga, da so morali zaprositi za triletni odlog pred uvedbo malteščine kot
konferenčnega jezika v delovnih ustanovah, kar je v praksi pomenilo vstop
maltija na prizorišče evropskega dogajanja šele leta 2007. Prvo skupino tol-
mačev so, sicer v sodelovanju z malteško univerzo, pravzaprav usposobili
na Westminstrski univerzi v Londonu (Hoyte-West 2019, 104−105). Iz tega
je razvidno, kako so si v preteklosti evropske imperialne velesile za dolgo
obdobje vnaprej zagotovile premoč nad svojimi kolonijami, čeprav so se
te v določenem zgodovinskem trenutku politično osamosvojile. Zasužnji-
le so jih tako v gospodarskem kakor tudi kulturnem pogledu in dandanes
še vedno pokroviteljsko bdijo nad njimi kot nad nekakšnimi nebogljenimi
otroki, katerih odraščanje prihaja z zamudo in je zategadelj zelo otežkoče-
no. Uvajanje jezika, čigar obstoj je skrajno ogrožen, v sfero konferenčnega
tolmačenja predstavlja eno izmed strategij, ki utegnejo v tem jeziku prebu-
diti prvine za razvoj mnogih doslej neznanih potencialov, spričo katerih se

24