Page 24 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Opredelitev pojma manj razširjeni jeziki

(1878−1944), znanega kot prvega uporabnika ferske slovnice pri poučeva-
nju tega jezika. Prvi profesor ferščine na univerzi v Tórshavnu Fróðskapar-
setur Føroya, ustanovljeni leta 1965, je bil Christian Matras (1900−1988).
Edino univerzo na svetu, na kateri potekajo predavanja v tem jeziku, so
ustanovili člani Ferskega znanstvenega združenja, formiranega leta 1952,
in sicer z namenom promocije ferščine kot učenega in znanstvenega jezika,
ki je začelo izdajati tudi letno revijo Frøðskaparrit.

1.6.6 Uradni status malteščine/melitščine
Malteščina/melitščina (malt. malti) je prvi uradni državni jezik otoške dr-
žave Republike Malte. Hoyte-West v svojem članku »On the Road to Lin-
guistic Equality? Irish and Maltese as Official eu Languages« (2019, 101)
navaja, da je število njenih govorcev »nižje od polovice milijona«. To je edini
neindoevropski jezik semitskega izvora, torej iz afriško−azijske jezikovne
družine, s statusom uradnega jezika Evropske unije. Gre za osamosvojeno
arabsko narečje, v veliki meri preoblikovano pod vplivom italijanščine in
angleščine. Šele z razglasitvijo neodvisnosti Malte leta 1964, ko se je formi-
rala Repubblika ta’ Malta, si je na ozemlju malteškega arhipelaga, ki vklju-
-
čuje otoke Malta, Gozo (malt. Ghaudex), Comino in skupino manjših otoč-
kov, pridobila status prvega uradnega državnega jezika. Njena pridobitev
statusa uradnega jezika institucij eu leta 2004¹¹ sicer časovno sovpada z
dodelitvijo istega statusa slovenščini. Drugi uradni državni jezik arhipela-
ga je angleščina, do leta 1934 je uživala status uradnega državnega jezika
tudi italijanščina, ki je na otočju še danes zelo razširjena.
Po podatkih jezikoslovca Josepha M. Brincata z Universita’ ta’ Malta,
objavljenih v članku »Maltese, a Language so Unique in Europe« (2022),
s slikovitim podnaslovom »Arabic origins, Sicilian and Italian vocabulary
and a strong influence of English are the characteristics of an original Eu-
ropean language with a long history: Maltese« kaže štetje prebivalstva iz
leta 2011 jasno sliko dvojezičnosti, saj je 99,6 državljanov potrdilo znanje
malteškega jezika in 91,3 znanje angleščine. Dejstvo, da se je 61,3 pre-
bivalcev opredelilo tudi kot italijansko govorečih (Brincat 2022), nas pri-
vede do zaključka, da je med Maltežani pravzaprav v dobršni meri priso-
tna trojezičnost oz. triglosija. Če je namreč na eni strani malteščina utr-
jena kot govorjeni jezik v družinskem in prijateljskem okolju, se je skozi

¹¹ Za razliko od ciprske turščine, drugega jezika Cipra, istega dne sprejetega med države člani-
ce eu. Ciprska turščina se do danes še vedno ni uspela prebiti do uradnega statusa v okviru
eu.

22