Page 25 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

1.6 Manj razširjeni evropski jeziki s statusom uradnih državnih jezikov

različna zgodovinska obdobja italijanščina ohranila kot jezik kulture, v za-
dnjem stoletju še bolj kot jezik medijev, medtem ko je angleščina prevla-
dala zlasti na področjih administracije, diplomacije in šolstva. Po Brinca-
tovih besedah se v današnjem življenju malteške populacije italijanščina
uveljavlja kot najljubša izbira tujega jezika na srednjih šolah, za razliko od
angleščine, ki ohranja funkcijo poučevalnega/učnega jezika polovice pred-
metov v srednješolskih vzgojno-izobraževalnih ustanovah in vseh predme-
tov v okviru univerzitetnih študijskih programov, z izjemo jezikoslovnih
smeri.

1.6.7 Nastanek malteščine/melitščine
Primer nastanka malteščine ponazarja zgodovinske okoliščine, v katerih je
ljudstvo neke dežele poklicalo na pomoč proti bivšemu gospodarju drugo
ljudstvo, da je s svojo vojsko prevzelo oblast na njegovem ozemlju. Ta voj-
ska je s seboj prinesla tudi nov jezik, ki se je razširil po na novo zavzetem
ozemlju. Malta in Sicilija sta namreč postali del Sicilijanskega emirata, ki
so mu leta 909 zavladali Fatimidi, arabska vladarska rodbina. Vodil jo je
Ubajdulah, ki je z berbersko vojsko osvojil vso arabsko severno Afriko do
meje Egipta. Bizantinski sicilijanski admiral Evfemij se je bil namreč pred
tem izneveril Bizantincem z razglasitvijo samostojnosti Sicilije, Arabce pa
zaprosil za zaščito pred njimi. To je seveda pomenilo prihod in udomačitev
arabskega narečja na Siciliji in Malti. Arabsko narečje na Malti se je osa-
mosvojilo in se razvilo pod močnim vplivom standardne italijanščine in si-
cilijanščine, saj vsebuje približno polovico besednjaka romanskega izvora.
Tretjina besednjaka, ki obsega večino elementarnih funkcionalnih izrazov,
je siculo-arabskega izvora.¹² Preostanek besedišča pa predstavljajo izposo-
jenke iz angleščine. Te so zrcalo obdobja, ko je bilo otočje angleška kolonija
(1815–1964). Tudi v morfologiji je čutiti močan romanski vpliv, kar malte-
ščini daje edinstvenost med semitskimi jeziki¹³ in jo ločuje od makrojezika
arabščine. Novejše raziskave kažejo na lahkotnost komuniciranja malte-
ških govorcev predvsem z arabskimi govorci iz Tunizije.

¹² Gre za že izumrlo na Siciliji razvito arabsko jezikovno varianto.
¹³ Trobevšek Drobnakova pripoveduje, da je bilo verjetno prvotna domovina semitskih jezi-
kov območje današnje Savdske Arabije, od koder so ti v začetku tretjega tisočletja pr.n.št.
prišli v Mezopotamijo. Za najstarejši semitski jezik velja akadijščina, ki je v Mezopotamiji
nadomestila sumerščino, ki je v drugem tisočletju pr.n.št. razpadla na asirščino in babilon-
ščino. Med semitske jezike sodijo še aramejščina, feničanščina, moabitščina in hebrejščina.
Arabščina pa je semitski jezik z daleč največjim številom govorcev, tj. 230 mio. (Trobevšek
Drobnak 2006, 44–46).

23